'Nismo zadovoljni s pogajanji, zato napovedujemo protest po Ljubljani'

Kot je uvodoma pojasnil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, so se kmetijske organizacije kljub naporom ministrstva za kmetijstvo in ostalih odločili za protest, ker niso zadovoljni z izidi pogajanj. "Napovedujemo protest 19. marca po vsej Ljubljani s traktorji in panoji pred ministrstvi," je dodal. A ob tem pozivajo na mirne in kulturne proteste.

Ob tem se je že vnaprej opravičil vsem meščanom za neljube dogodke. "Opozarjamo sicer, da se borimo za svoje pravice, kajti kmetje smo tisti, ki zahtevamo od vlade nek pristop, da bomo lahko še naprej obdelovali slovensko zemljo."

"Kmetje ne nasprotujemo protipoplavnim ukrepom, vendar smatramo, da je treba imeti dober odnos in se s tresočo roko vključevati pri načrtovanju suhih vodnih zadrževalnikov, na račun katerih bi seveda izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje" je dodal predsednik KGZS, Roman Žveglič. Povedal je, da se na tem področju dogajajo intenzivna srečanja, po dva sestanka na dan, z ministrom za naravne vire in direktorico direkcije za vode ter z lokalnimi skupnostmi in prizadetimi kmetijami. "Ključna zahteva je, da se naredi kompleten celovit vpliv na okolje, da se preveri vsako kmetijo, kaj bi takšno načrtovanje za kmetijo pomenilo ter da se naredi ekonomski načrt in sanacijski izračun za vsako posamezno kmetijo."

"Mi smo odprti za pogajanja. Pričakujemo, da bomo do petka dosegli določene napredke pri naših zahtevah. Od vlade je torej odvisno, ali protest bo," je še dodal. Odpovedati oz. zamrzniti so ga pripravljeni, če bo izpolnjene vse njihove ključne zahteve oz. če bo nedorečena ostala le kakšna zahteva in bodo potrebovali dodaten čas za dogovor.

Predsednica Zveze podeželske mladine Anja Kastelic je medtem opozorila, da je nedopustno, da sredi marca določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone.

"Mi zahtevamo takojšnja izplačila in pa zavezo, da bodo izplačila v naslednjem letu redna in da bodo roki jasni," je dejala.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa se je dotaknil kmetijskih okoljskih podnebnih ukrepov, ki po njegovih besedah ne smejo biti sami sebi namen. Ob tem je pozval k zagotovitvi dovolj sredstev za izvajanje ukrepov.

Do vlade imajo več zahtev. Po besedah predsednika Združenja hribovskih in gorskih kmetov Janeza Beje okoli 45.000 hribovskih kmetov v Sloveniji zahteva, da se izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila) izvzamejo iz obdavčitve, kot je to v preteklosti že veljalo.

"To je veliko število kmetov, predvsem pa veliko kmetij, ki obdelujejo res hribovite, strme kmetije. Tukaj ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo na njih ohraniti mlade," je dejal Beja. Prav tako po njegovih besedah zahtevajo, da se odstotek pristojbine za gozdne ceste zmanjša za en odstotek. "Gozdne ceste vzdržujemo ponavadi kmetje, nekaj malega zavod za gozdove oziroma občine, uporabljamo ga pa jih vsi državljani. Ni pošteno, da smo v desetih letih prišli z 1,5 milijona na sedem milijonov evrov pobranega denarja. To je nesmiselno, povejte mi, katera pristojbina se je v tem času povečala za petkrat," je izpostavil.

Predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule, je ob tem opozorila, da lahko z gotovostjo zatrdi, da se stanje na podeželju ne izboljšuje, ampak poslabšuje, nekateri kmetje zapirajo svoja vrata, nekateri pa zmanjšujejo proizvodnjo. "Najbrž je res, da se stroški na kmetijah povečujejo, cena pa ne raste temu primerno in zaradi vseh teh nerazumljivih ukrepov se poslabšuje tudi socialni položaj na kmetijah," je še opozorila. "Mislim, da si zatiskamo oči in se ne zavedamo, da je hrana naše najboljše orožje, mi kmetje in kmetice pa želimo hrano pridelovati, vendar potrebujemo dobro in podporno okolje."

Kot je dodala, zahtevajo, da se uslišijo vse njihove pripombe in prošnje.

Medved je izpostavil še problematiko zveri in divjad. Zahtevajo, da se v slovensko zakonodajo prenese evropska uredba, saj da je slovenska strožja. Prav tako zahtevajo, da se populacija zveri zmanjša na okolju vzdržno raven.

Ministrstvo: Nakopičenih težav v kmetijstvu se ne da rešiti naenkrat in takoj

Kmetijsko ministrstvo zahteve kmetov jemlje resno, so se pa izražene težave nakopičile v daljšem obdobju ter se jih ne more rešiti naenkrat in takoj, temveč v procesu medsebojnega sodelovanja, so izpostavili na ministrstvu. Njihova prioriteta ostaja iskanje konstruktivnih rešitev, so zapisali ob napovedanem protestu kmetov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razume stisko kmetovalcev, ki je posledica negotovosti pri opravljanju kmetijske dejavnosti ter razmer na trgu s kmetijskimi proizvodi, so na ministrstvu zapisali ob današnji napovedi kmetijskih organizacij, da bodo kmetje 19. marca protestirali.

Kot so dodali, so z vsemi deležniki tvorno vključeni v procese in dosledno iščejo najboljše rešitve za vse. "Ministrstvo tako skupaj z drugimi resorji, pristojnimi za posamezne zahteve, aktivno preučuje izražene zahteve in išče pravno podprte, finančno vzdržne in tudi za kmetovalce sprejemljive rešitve," so ponovili.

V prvem sklopu je ministrstvo prejelo 15 zahtev s strani kmetov, nato jih je prišlo še enkrat toliko. "Za veliko njih smo že poiskali rešitve, k prav vsem pa smo aktivno pristopili," so dodali.

Zahteve kmetov jemljejo resno, glede iskanja odgovorov na zahteve pa največ težav pričakujejo pri tistih pričakovanjih, ki so vezana na ureditev v pravu EU.

Ob napovedi protestov so dodali, da sta svoboda izražanja ter pravica do zbiranja in združevanja ustavni kategoriji.

So pa na ministrstvu izpostavili, da so se izraženi problemi nakopičili v daljšem obdobju ter se jih ne more rešiti niti vseh naenkrat niti takoj, temveč v procesu medsebojnega sodelovanja oz. pogovora. "Vemo, da je Slovenija majhna dežela z omejenimi kmetijskimi površinami in resursi, ki jih moramo prav zato skupaj negovati in jih vzdrževati," so dodali.

Po njihovem prepričanju je rešitve tako možno najti samo za mizo in v skupnem dogovarjanju z vsemi vpletenimi. "Zato bo še naprej prioriteta iskanje konstruktivnih rešitev, ki bodo v dobro vseh," so sklenili.

Kmetje že od februarja opozarjajo na stanje v kmetijstvu

Februarja je po Sloveniji potekalo več protestnih shodov, na katerih so kmetje opozarjali na stanje v kmetijstvu, pri čemer so izpostavili niz zahtev do vladajoče politike, med drugim zaščito kmetijskih zemljišč, prevetritev OMD plačil in zmanjšanje birokracije.

Nato so konec februarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj napovedali protest.

Po takratnih pogajanjih s kmetijskim in finančnim ministrstvom namreč niso prejeli konkretnega zagotovila glede obdavčitve izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila). Ena od zahtev kmetov je, da bi bila omenjena izplačila znova izvzeta iz obdavčitve.

Ministrstvi sta za reševanje te problematike napovedali oblikovanje medresorske delovne skupine, ki bo vključevala tudi predstavnike kmetijskih organizacij, in analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in OMD plačil, kar bi bila podlaga za morebitne spremembe obstoječe davčne obravnave OMD plačil.