Cukrarna - največji kulturni projekt v samostojni Sloveniji

Kljub zaostrenim pogojem zaradi ukrepov za omejevanje covida-19 so v Cukrarni našteli že več kot 12.000 obiskovalcev; samo festival Indigo, ki je potekal v Cukrarni, je obiskalo 3800 ljudi. Preselitev festivala v Cukrano je bila po Peršinovih besedah dobra poteza, saj so v večjem prostoru lahko lažje izvedli tudi bolj ambiciozen program. Zanimanje za vse dogodke je bilo res veliko, še posebej za predavanje Slavoja Žižka in Yanisa Varoufakisa, ki je bilo razprodano že tedne pred dogodkom. Poleg prenosa v živo so imeli za predavanje na Youtube kanalu več kot 50.000 ogledov.

Otvoritvena razstava Čudovitost spomina po besedah direktorja MGML z obiskom potrjuje njihovo programsko zasnovo, beležijo tudi številne dobre odzive domačih, predvsem pa tujih obiskovalcev. Poleg tega se je od odprtja v Cukrarni zvrstilo mnogo predavanj, performativnih dogodkov, koncertov, predstavitev filmov in družabnih dogodkov, seveda v omejenem številu in v skladu s pogoji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Brez omejitvenih ukrepov pa bi bile številke prav gotovo še višje, meni Peršin.

Ljubljana s Cukrarno pridobila večnamenski prostor

Po odprtju Cukrarne se je pokazalo, da so ljudje, tako domači kot tuji obiskovalci, željno pričakovali večnamenski prostor, kjer je možno, poleg tega, da nekaj vidimo, doživimo, o umetnosti in družbi tudi spregovoriti in deliti mišljenje. "Naša primarna želja je torej participacija našega občinstva, nudenje platforme razmisleka o času in prostoru, v katerem se nahajamo," je zapisal Peršin. Dodal je, da je zaživel tudi Cukrarna bar in postaja stičišče občinstva, ki ima posebno afiniteto do kulture in umetnosti.

Po njegovih besedah bo prihodnje delovanje Cukrarne šlo nedvomno v smeri, ki so jo začrtali z otvoritvenimi dogodki in še večjo odprtostjo v mednarodni prostor. "Naša želja je, da Cukrarna postane stičišče in vozlišče idej in novih priložnosti za razvoj umetnosti v našem prostoru," je sklenil Peršin.

Vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (Mol) Mateja Demšič je pred odprtjem Cukrarne povedala, da bo v Cukrarni s svojo vsebino sodelovalo ogromno deležnikov, ki so po naravi zelo raznoliki, od posameznic in posameznikov, prek umetnic in umetnikov do javnih zavodov in nevladnih organizacij, posebno mesto pa bodo v njej dobili tudi mladi ustvarjalci. Po njenih besedah Cukrarna "zapolnjuje predvsem infrastrukturno in do neke mere tudi vsebinsko vrzel za večje razstave v Ljubljani".

V mezaninu prenovljene Cukarne je svoj prostor dobila knjižnica, ki jo bodo po besedah umetniške vodje Cukrarne Alenke Gregorič oblikovali s tehtnim premislekom in v sodelovanju s sprva predvsem slovenskimi založniki gradili tematske sklope, povezane s sodobno umetnostjo. V kletni etaži so uredili večnamensko dvorano, razpolagajo tudi z manjšim pedagoško-konferenčnim prostorom, ki je čez dan namenjen delavnicam in zvečer predavanjem.

Cukrarna - največji kulturni projekt, zgrajen v samostojni Sloveniji

Prenovo Cukrarne so zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami so ohranili le zunanjo fasado z mrežo oken. Ker je bil objekt večkrat prezidan, so se odločili za odstranitev vseh notranjih konstrukcijskih elementov ter vzpostavitev enovitega, odprtega prostora. V veliko praznino so vstavili dva velika galerijska volumna, lebdeča nad parterjem.

"Zares zadovoljni smo s tem, kako v novi Cukrarni hkrati obstaja historično in moderno. Opredeljuje ju razmik med notranjimi volumni in obodnim ostenjem, ki je pravih dimenzij in v pravem razmerju. Obiskovalec nezavedno dobi občutek, da je nekaj povsem novega našlo prostor v nečem zelo starem. Tako kot ga bo tudi sodobna umetnost," so o svojem konceptu zapisali avtorji projekta Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš.

Parter je zasnovan kot javni pokrit trg, povezan z zunanjim prireditvenim prostorom na dvorišču ter promenado ob Ljubljanici. S prenovo Cukrarne je Ljubljana pridobila razstavne prostore v obsegu 5400 kvadratnih metrov.

Kot piše na spletni strani Mestne občine Ljubljana (Mol), so z deli na največjem kulturnem projektu v samostojni Sloveniji začeli 10. oktobra 2018. Vrednost projekta, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, je 23 milijonov evrov. Prenova je bila končana približno v dveh letih.

Projekt je na spletni strani Mol opisan tudi kot "edinstvena priložnost za predrugačenje pogleda na del mesta, ki je zaradi neustrezne uporabe nekdanjih industrijskih objektov postal degradiran". Z njim so vzpostavili novo mestno kakovost, umeščeno ob mestno obvodno promenado na ključni poziciji - na zaključek novega, proti vzhodu razširjenega mestnega središča, so še zapisali.

Pripravila Tatjana Zemljič

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ