Zahodne zaveznice morajo okrepiti svojo vojaško pomoč Ukrajini v tem odločilnem času njenega boja proti ruski agresiji, je ob začetku srečanja kontaktne skupine za pomoč Ukrajini v Nemčiji danes dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.
"Še bolj se moramo potruditi. To je odločilen trenutek za Ukrajino," je ob začetku srečanja predstavnikov približno 50 držav v ameriškem letalskem oporišču Ramstein na zahodu Nemčije dejal Austin. "Ukrajinski narod nas opazuje, Kremelj nas opazuje, zgodovina nas opazuje," je poudaril in ponovil, da bodo zaveznice podpirale samoobrambo Ukrajine, dokler bo to potrebno.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je udeležence pozdravil prek video klica in jih pozval, naj Ukrajini nemudoma pošljejo več orožja, in opozoril, da "stotine zahval niso stotine tankov". V Ramsteinu v Nemčiji naj bi se dogovorili o prihodnji vojaški pomoči Ukrajini, saj še vedno ni jasno, kdo bo zagotovil to veliko oborožitev, ki jo po besedah Zelenskega nujno potrebujejo za osvojitev ozemelj.
Zelenski je med virtualnim nagovorom na začetku srečanja kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v Nemčiji dejal, da so rezultati enotnosti in podpore zaveznikov sicer vidni na bojišču v Ukrajini, ampak to ni dovolj.
"Ne, teror ne dopušča razprave, teror, ki požiga mesto za mestom, postane predrzen, ko branilcem svobode zmanjka orožja proti njemu. Vojna, ki jo je začela Rusija, ne dopušča odlašanja in lahko se vam stokrat zahvalim," je dejal.
"Vsaka enota pomaga rešiti naše ljudi pred terorjem. Toda čas – čas ostaja rusko orožje. Pospešiti moramo. Čas mora postati naše skupno orožje, tako kot zračna obramba in topništvo, oklepna vozila in tanki, o katerih se pogajamo z vami," je dodal.
Berlin je pod vse večjim pritiskom, naj Ukrajini čim prej zagotovi svoje tanke Leopard 2. "Če imate tanke Leopard, nam jih dajte," je Zelenski dejal za nemško javno televizijo. Pojasnil je, da ti tanki ne bodo šli v Rusijo, ostali bodo na njihovem ozemlju, saj so namenjeni obrambi Ukrajine in ne napadu, poroča BBC.
Poljska se je odločila, da bo Ukrajini predala vseh svojih 28 lovcev MiG-29. Poljska pa bo v zameno od ZDA prejela 28 letal F-16.
Lukasz Jasina, tiskovni predstavnik poljskega ministrstva za zunanje zadeve, pravi, da je vlada "pretresena" nad očitno nepripravljenostjo Nemčije, da pošlje tanke Leopard v Ukrajino.
"Zelo smo šokirani zaradi stališča Nemčije, ki preprečuje pošiljanje tankov," je pojasnil Jasna za BBC.
Združeno kraljestvo je Zelenskemu ponudilo 14 svojih bojnih tankov, a kot je dejal ukrajinski voditelj, jih preprosto potrebujejo več. Tanke Leopard imata v lasti tudi Poljska in Finska, a preden jih pošljeta Ukrajini, mora to odobriti Nemčija kot država proizvajalka. Vendar bi Poljska lahko ravnala mimo Nemčije, tako je vsaj nakazal namestnik poljskega zunanjega ministra Pawel Jablonski. "Bomo videli. Mislim, da bomo v primeru močnega odpora pripravljeni sprejeti še tako nestandardno ukrepanje. Vendar ne prehitevajmo dejstev," je dejal.
Jablonski je za radijsko pogovorno oddajo RMF FM povedal, da ima vse manj držav danes težave s pošiljanjem tankov. "Temeljni problem ima le Nemčija." Dejal je, da Poljska in druge države "poskušajo prepričati" Berlin, da bi se strinjal s pošiljanjem tankov v Ukrajino.
"Že dolgo časa poslušamo zgodbe, da če bomo Ukrajini predali nekaj orožja, bomo sprovocirali Putina. Toda on deluje tako, da ga lahko ustavi le trda sila," je poudaril Jablonski.
Skoraj 11 mesecev po tem, ko je Rusija začela vojno proti Ukrajini, vojaški uradniki zveze Nato menijo, da Moskva načrtuje obnovljeno spomladansko ofenzivo, pri čemer se je število vojakov povečalo zaradi delne mobilizacije, ki poteka od konca septembra.
Svetovalec obrambnega ministra v Kijevu je pojasnil, da so ukrajinski zavezniki pred res preprosto izbiro. "Tanki za Ukrajino so tanki za svobodo," je Jurij Sak povedal v BBC-jevi oddaji Newsnight. Če jih ne bodo poslali, jih bodo morda kdaj oni morali uporabiti proti Moskvi, ko bodo Rusi prišli v njihovo državo.
Scholz je ta teden dejal, da je odločitev o Leopardu odvisna od tega, ali bodo ZDA privolile v pošiljanje tankov Abrams, česar pa Američani ne nameravajo storiti. Novi nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da ni seznanjen s "takšnim pogojem". Nemčija je sicer sporočila, da bodo kmalu razglasili svoje stališče.
Zelenski se je že večkrat odzval na domnevno oklevanje Nemčije in kritiziral njihove počasne odločitve. Upokojeni general ameriške vojske David Petraeus je dejal, da v Washingtonu obstaja "upravičen odpor" glede vprašanja pošiljanja tankov Abrams, ker je bilo te tanke težko vzdrževati in so imeli reaktivno turbino.
Za BBC je dejal, da je "nujno", da se donacije zahodnih tankov izvedejo "dovolj zgodaj, da se bodo ukrajinski vojaki lahko dejansko usposabljali na njih".
Rusija je sicer zahodne države opozorila, da bi zagotavljanje tankov Ukrajini pomenilo "izjemno nevarno" zaostrovanje spora. Zahodne države so Zelenskemu obljubile, da bodo poslale več vozil, artilerije in streliva v podporo njegovemu vojaškemu prizadevanju. Največ pa so do zdaj dale ZDA, od lanskega februarja so jim namenile kar 26,7 milijarde dolarjev, zdaj pa so se zavezale še k novemu paketu v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. Tanki sicer v to ponudbo niso bili vključeni, dobili pa bodo 59 oklepnih vozil Bradley, 90 transporterjev Stryker in sisteme zračne obrambe Avenger.
Devet evropskih držav je na srečanju v Estoniji Ukrajini obljubilo naslednje:
Združeno kraljestvo - 600 raket Brimstone,
Danska - 19 samovoznih havbic Caesar francoske izdelave,
Estonija - havbice, strelivo, podporna vozila in protitankovske granatomete,
Latvija - sisteme zračne obrambe Stinger, dva helikopterja in brezpilotna letala,
Litva - protiletalski topovi in dva helikopterja,
Poljska - protiletalski topovi S-60 s 70.000 kosi streliva,
Češka - nadaljnja proizvodnja streliva velikega kalibra, havbic in oklepnikov,
Nizozemska - podpora naj bi bila podrobno opredeljena v petek.
Ukrajinci želijo okoli 300 tankov, da bi lahko izvedli protiofenzivo proti ruskim okupatorjem, pri čemer se kot najprimernejši kandidat zdijo nemški Leopard 2, ki jih evropske vojske pogosto uporabljajo.
Medvedjev posvaril pred jedrsko vojno, če bo Rusija premagana v Ukrajini
Nekdanji ruski voditelj in Putinov močan zaveznik Dmitrij Medvedjev je pred ključnim srečanjem v Nemčiji posvaril zahodne zaveznike Ukrajine. Opozoril je Nato, da bi lahko poraz Moskve v Ukrajini sprožil jedrsko vojno. "Poraz jedrske sile v konvencionalni vojni lahko sproži jedrsko vojno," je Medvedjev, ki je namestnik predsednika Putinovega vplivnega varnostnega sveta, zapisal v sporočilu v aplikaciji za sporočanje Telegram.
"Jedrske sile še nikoli niso izgubile velikih spopadov, od katerih je odvisna njihova usoda," je dejal Medvedjev, ki je bil predsednik med letoma 2008 in 2012. Opozoril je voditelje, ki se bodo kmalu sestali v Ramsteinu, naj dobro razmislijo o svojih politikah in kaj tvegajo. Kremelj je njegove izjave v celoti podprl.
Oglasil se je tudi tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitri Peskov, ki je pojasnil, da zahodne države z dobavo tankov Ukrajini ne bodo spremenila poteka spora ampak le še povečale težave ukrajinskega ljudstva.
Moskovska doktrina namreč dopušča jedrski napad po "agresiji na Rusko federacijo s konvencionalnim orožjem, če je ogrožen obstoj države". 57-letni Medvedjev, ki je bil sicer nekoč pravi reformator ter je želel okrepiti vezi z Zahodom, se je odločil stati ob strani svojemu predsedniku ter je večkrat izpostavil grožnjo jedrskega orožja in z žaljivkami označil Zahod.
Spopad dveh daleč največjih jedrskih sil pa ne bi bil lep prizor. Rusija in ZDA imajo v lasti približno 90 odstotkov vseh jedrskih bojnih glav na svetu. Po podatkih Federacije ameriških znanstvenikov ima Rusija 5.977 jedrskih bojnih glav, ZDA 5.428, Kitajska 350, Francija 290 in Združeno kraljestvo 225. O uporabi orožja pa odloča nihče drug kot predsednik.
Washington se ni odzval na vprašanje BBC-ja, kaj bi storili, če bi Putin prvi ukazal uporabo jedrskega orožja v vojni. Navsezadnje imajo Američani s tem izkušnje, Združene države so leta 1945 izvedle prvi napad z atomsko bombo na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. In medtem ko ima Nato konvencionalno vojaško premoč, ima Rusija, ko gre za jedrsko orožje, premoč nad zavezništvom v Evropi, poroča BBC.
Putin invazijo sicer imenuje "posebna vojaška operacija", označil pa jo je kot eksistencialno bitko, ki jo vodi arogantni in agresivni Zahod ter dejal, da bo Moskva uporabila vsa svoja sredstva, da se zaščiti.
Ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022 je sprožil enega najbolj smrtonosnih evropskih spopadov po drugi svetovni vojni in največje soočenje med Moskvo in Zahodom po kubanski raketni krizi leta 1962.
Kremelj pravi, da so odnosi z Združenimi državami Amerike na najnižji ravni v zgodovini in da ni upanja, da bo prišlo do izboljšanja.
Inštitut za vojne študije (ISW) pa sicer navaja, da je zelo malo verjetno, da bi Kremelj uporabil jedrsko orožje v Ukrajini in še manj verjetno, da bi ga uporabil proti Zahodu, čeprav dosledno grozi. Dejanski načrt ruskega predsednika za zmago, po mnenju inštituta, temelji na tem, da lahko njegove sile zdržijo dlje kot tisti, ki jim nasprotujejo.
Finska in Litva pošiljata Kijevu topove in strelivo
Paket vojaške pomoči vključuje težko artilerijo in strelivo, vendar tankov Leopard od Finske Ukrajina za zdaj ne bo dobila. Pred pošiljanjem v tretjo državo jih mora najprej odobriti Berlin.
"Ukrajina še naprej potrebuje podporo pri obrambi svojega ozemlja," je v izjavi dejal obrambni minister Mikko Savola. To je največji sveženj pomoči do zdaj in dvanajsti sveženj obrambnega materiala, ki ga je nordijska država namenila Ukrajini. Skupna vrednost prejšnjih enajstih je znašala 190 milijonov evrov.
Ministrstvo je tudi sporočilo, da bo Finska podpisala t.i. izjavo o nameri s Švedsko o podpori Ukrajini, da bi zagotovili, da pomoč "ne bo ogrozila nacionalne obrambe obeh držav".
Finska bo Ukrajini "dobavljala obrambni material, Švedska pa izraža pripravljenost, da po potrebi podpira Finsko", piše v izjavi, ki jo navaja AFP.
Švedska je v četrtek odločila, da bo v okviru vojaške pomoči ob oklepnikih in protitankovskih raketah Ukrajini začela dostavljati topniški sistem archer ter sodobno samovozno havbico, ki si jo Kijev želi že več mesecev.
Nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini v soočanju z rusko agresijo je zagotovila tudi Litva. Ta baltska država bo Kijevu poslala na desetine protiletalskih topov tipa L70, strelivo in dva helikopterja Mi-8, je na Twitterju zapisal obrambni minister Arvydas Anusauskas. Po njegovih besedah znaša skupna vrednost novega svežnja pomoči okoli 125 milijonov evrov. Kdaj naj bi napovedano pomoč dostavili, minister ni navedel.
Nizozemska bi lahko v Ukrajino poslala bojna letala F-16, če bi Kijev to zaprosil, poročajo nizozemski mediji.
Dobava letal F-16 bi pomenila velik korak v pomoči Ukrajini in bi najverjetneje zahtevala tudi usposabljanje ukrajinskih pilotov, ki so vajeni leteti s sovjetskimi lovci MiG-29.
Tudi Nizozemska, članica Nata, je pripravljena pomagati pri plačilu tankov leopard 2, če jih bodo druge države pošiljajo v Ukrajino, je povedala nizozemska ministrica za obrambo Kajsa Ollongren.
Ameriški general Milley: Ruske sile bo letos zelo težko pregnati iz Ukrajine
Ruske sile bo po mnenju načelnika štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, generala Marka Milleya v letošnjem letu "zelo težko pregnati" iz Ukrajine.
"Še vedno menim, da bo rusko vojsko v letošnjem letu zelo zelo težko vojaško pregnati iz vseh delov Ukrajine, ki so pod rusko okupacijo. To ne pomeni, da se to ne more zgoditi in da se ne bo zgodilo, ampak bo zelo zelo težko," je po zasedanju kontaktne skupine dejal Milley.
Po njegovem mnenju se bo nadaljevala ukrajinska obramba ozemlja in s tem stabilizacija fronte. Ukrajinska vojska bi lahko ob dobavi vse napovedane opreme zahodnih držav in ustreznega urjenja na taktični ali celo operativni ravni izvajala ofenzivne operacije za osvoboditev toliko ukrajinskega ozemlja, kot je možno, je še povedal.
"Vendar pa mislim, da se bo na koncu ta vojna - tako kot številne v preteklosti - končala za pogajalsko mizo," je še povedal. Ruski predsednik Vladimir Putin bi sicer lahko vojno končal danes, "saj se sprevrača v katastrofo za Rusijo". "Tako da to vojno bi moral in jo lahko konča danes," je še poudaril Milley po zasedanju kontaktne skupine za pomoč Ukrajini.
