Finančni komentar: Zlato, nafta ali plin

Ob začetku vojne v Ukrajini je cena zlata dosegla rekordno vrednost, enako ob izbruhu pandemije. Vrednost zlata je v prejšnjem tednu narasla za dobrih pet odstotkov. Zadnjega pol leta je bila surovina v padajočem trendu.

Surova nafta (WTI) je v času pandemije celo dosegla negativno vrednost, nafta na trgu je bila takrat za krajši čas vredna manj kot nič. Slabi dve leti kasneje je bila ob izbruhu vojne v Ukrajini vredna 130 dolarjev za sodček. Na področju energetike tudi tokrat opazujemo dinamične premike. Cena surove nafte je med poletjem vztrajno naraščala in konec septembra dosegla vrh pri 95 dolarjih za sodček (Brent), po tem je sledil 10-odstotni padec. Prejšnji teden je začela ponovno hitro naraščati, in sicer za kar sedem odstotkov.

Cena surove nafte bi lahko izrazito poskočila, če bi se konflikt na Bližnjem vzhodu stopnjeval predvsem v državah, ki imajo velike količine nafte. V Izraelu in Gazi ni večjih naftnih črpališč, vendar obstaja možnost, da bi lahko močno poskočila cena zemeljskega plina. Ob obali Gaze so namreč večja plinska nahajališča, kar v zadnjem tednu ob prihajajoči zimi vpliva na rast cen zemeljskega plina. Evropska skladišča so sicer polna, vendar so Estonci in Finci prejšnji teden poročali o poškodbi na plinovodu, ki potuje med državama, preiskovalci ne izključujejo možnosti sabotaže.

Izraelska borza beleži sedemodstotni upad od začetka krvavega spopada. Ostali svet je bil prejšnji teden obarvan zeleno-rdeče. Latinska in Severna Amerika sta bili dokaj zeleni, medtem ko sta v Indiji in na Kitajskem prevladovali rdeči odtenki. Pri slednji je v zadnjih dneh viden strah pred bankrotom vsemogočnega Evergranda in je sprožil tako imenovani ''bank run''. Kitajci z bančnih računov intenzivno dvigujejo depozite, ker se bojijo insolventnosti bank, je v petek poročal Asia Times.

Delnice podjetij rastejo predvsem v vojaški industriji. Za 11 odstotkov so prejšnji teden zrasle delnice znanega nemškega izdelovalca tankov (model Leopard) Rheinmetall (RHM). Lep skok je imel tudi italijanski izdelovalec helikopterjev Leonardo (LDO). V ZDA je pridobil Lockheed Martin (LMT), ki izdeluje znana vojaška letala F16.

V sferi mednarodnih odnosov in ekonomije je prejšnji teden potekalo srečanje svetovnih bank in Mednarodnega denarnega sklada v Maroku. Ameriška sekretarka za finance Janet Yellen je izpostavila, da mora svet še bolj pritisniti na Rusijo in ji onemogočiti, da s prodajo energentov povišuje izdatke za oboroževanje, zato uvajajo sankcije proti lastnikom tankerjev, ki prevažajo rusko nafto nad ceno 60 dolarjev za sod. "Cene svetovnih energentov se v svetu ne spreminjajo, Rusija je primorana nafto prodajati po nižjih cenah ali porabiti ogromne količine za alternativni ekosistem.''

Finančne trge skrbijo tudi visoki donosi predvsem na ameriške obveznice. Donosi naraščajo, ker ljudje in države ne želijo kupovati ameriških obveznic. Poleg naraščajočega ameriškega dolga, ki presega 33 bilijonov dolarjev, ima ZDA po zadnjih podatkih 3,7-odstotno inflacijo, ki v primerjavi z lanskim letom ne upada. Veliko lažje je bilo spraviti inflacijo iz devetih odstotkov na štiri, kot jo bo iz štirih na dva odstotka, pravi ameriško-egipčanski ekonomist Mohamed Aly El-Erian. Zdaj je tudi največja nevarnost, da se ekonomija zlomi.

V zadnjem finančnem Popkastu, ki je bil v četrtek objavljen na 24ur.com, smo s finančnim analitikom Nikolo Maljkovićem in upravljavcem premoženja Simonom Skubinom razpravljali o možnosti mehkega pristanka in recesiji ter kako na borzah delujejo varnostni sistemi, če pride do hipnih padcev indeksov kot na primer leta 2008 ali ob izbruhu pandemije. "Če bi indeks padel za 25 odstotkov, bi trgovanje že prej ustavili, med korono smo imeli dva limita in politiki so že takrat govorili, naj zapremo borzo za 14 dni."

Naš SVET Portfelj je od začetne naložbe (21. 9.) v plusu dobrih 60 evrov. Zlato je prejšnji teden poskočilo za pet odstotkov in zato so delnice Pan American Silver (PAAS) poskočile za sedem odstotkov. Za štiri odstotke  je zraslo premogovniško podjetje Peabody Energy (BTU), kitajska Alibaba (BABA) brez večjega premika, podobno kot Disney (DIS). Močno pa so padle luksuzne delnice prejšnji teden (LVMH/MC), za skoraj devet odstotkov. V kolikor se bo delnica, ki smo jo kupili na francoski borzi, vrnila na vrednost 665 evrov, jo bomo dokupili še za pet odstotkov, a če zaključi teden pod 650 evri, bomo pozicijo zaprli z izgubo. V četrtek smo v portfelj dodali še svetovni dividendni ETF VGWE, ki sledi 1762 delnicam.

Nič kaj spodbudnega ni videti niti na trgu kripto sredstev. Bitcoin in Etherium sta padla za štiri odstotke. Nadaljuje se sojenju šefu propadle kripto menjalnice FTX, na sodišču je pričala tudi njegova nekdanja partnerka, 28-letna Caroline Ellison, ki je podrobno opisala, kako so načrtno zatirali ceno bitcoina pod 20 tisoč dolarji. Mediji so jo po sojenju seveda napadli, izjav pa ni želela podati.

Dobili smo tretjo prejemnico nobelove nagrade za ekonomijo. Claudia Goldin, ameriška ekonomska zgodovinarka, je prejšnji teden prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo, ker je z raziskavami izboljšala razumevanje položaja žensk na trgu dela. "Veliko izobraženih žensk ima od pandemije možnost dela od doma, vendar je tudi za mnoge delo od doma postalo tudi delo iz pekla."

Oktober je mesec varčevanja, zato bomo ta četrtek v Finančnem Popkastu razpravljali, kako se upokojiti v stilu.