Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je s predsednikom uprave Janezom Žlakom sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata. »SDH sem vodil skozi hitro spreminjajoče se gospodarske razmere, ki so vplivale na rezultate upravljanja portfelja SDH, vendar smo kljub zahtevnim okoliščinam izpolnili pričakovanja in presegli postavljene cilje upravljanja v letu 2021,« je Žlak dejal po sklenitvi sporazuma. »Verjamem, da ima institucija močne strokovne temelje za nadaljnji razvoj in uspešnost upravljanja ter da so zagotovljeni primerni pogoji za nadaljnje dobro delo uprave,« je še povedal Žlak, ki na čelu uprave ostaja do konca avgusta. Nadzorni svet SDH je zaradi predčasnega zaključka mandata nominacijski komisiji nadzornega sveta naložil, naj izvede vse potrebne aktivnosti za imenovanje novega predsednika uprave SDH. Nadzorni svet SDH je Žlaka za predsednika uprave soglasno imenoval 30. septembra 2020. Položaj je uradno nastopil 7. oktobra istega leta. Na tem položaju je nasledil odstopljenega Gabrijela Škofa. V upravi SDH sta še Janez Tomšič in Peter Drobež.
Revizija imenovanja Tomaža Kokota na čelo Pošte
Nadzorni svet holdinga se je na redni seji po odpoklicu dveh članov nadzornega sveta s strani DZ sestal v tričlanski izvedbi. Na seji so nadzorniki med drugim sprejeli odločitev, da Janez Vipotnik postane novi namestnik predsednice nadzornega sveta in predsednik nominacijske komisije. Ivan Simič je postal novi predsednik revizijske komisije, Karmen Dietner pa je nova članica komisije za tveganja.
Nadzorniki so se seznanili tudi s končnim poročilom Odvetniške pisarne Ulčar & partnerji o opravljenem neodvisnem pravnem pregledu postopkov imenovanja generalnega direktorja družbe Pošta Slovenije Tomaža Kokota in glede na izsledke pregleda izrazili pričakovanje, da bo uprava SDH sprejela ustrezne ukrepe. Po poročanju medijev naj bi pravni pregled pokazal določene nepravilnosti pri Kokotovem imenovanju, vendar iz SDH podrobnosti niso sporočili.
Donosnost manjša, dividende višje
Člani nadzornega sveta so poleg tega obravnavali informacijo o upravljanju kapitalskih naložb s pregledom rezultatov portfelja v prvem četrtletju 2022. Donosnost portfelja v upravljanju SDH je v tem obdobju znašala 3,7 odstotka, kar je za dve odstotni točki manj kot v enakem obdobju lani (5,7 odstotka). Razlogi za nižjo donosnost so, kot so pojasnili na SDH, slabo poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zaradi zelo slabe hidrologije in slabi rezultati elektrodistribucijskih družb, kar je posledica ukrepov vlade za blažitev energetske draginje, s katerimi so tem družbam občutno znižali prihodke v obdobju od februarja do aprila letos. Večina preostalih najpomembnejših družb v portfelju SDH je v prvem četrtletju poslovala dobro in v skladu z načrti oziroma nad načrti za leto 2022, so navedli. Po trenutnih ocenah bodo letos izplačila dividend presegla prvotne načrte. Tako bodo predvidoma skupaj izplačali za 198,3 milijona evrov dividend oziroma osem odstotkov več od načrtov iz letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb (182,8 milijona evrov).
Lazar in Šteblajeva nista več izvršna direktorja DUTB
Do sprememb je prišlo tudi v vrhu DUTB. Neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) so na seji upravnega odbora s položaja izvršnih direktorjev DUTB odpoklicali Andreja Lazarja in Kristino Šteblaj ter za vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev imenovali Mitjo Križaja in Žigo Pfeiferja. Križaj je od leta 2017 do 2020 v DUTB že opravljal funkcijo neizvršnega direktorja, a ga je odpoklicala prejšnja vlada Janeza Janše. Žiga Pfeifer se je DUTB pridružil leta 2018 kot vodja upravljanja nepremičninskega portfelja s področja stanovanjskih nepremičnin. Nova izvršna direktorja bosta položaj nastopila 1. julija. Od dosedanjih izvršnih direktorjev ostaja Matej Pirc.
Namen preoblikovanja izvršnega vodstva je učinkovita izvedba aktivnosti za prenehanje DUTB s koncem leta in prenos preostalih dejavnosti in premoženja na Slovenski državni holding kot njenega pravnega naslednika, so sporočili iz tako imenovane slabe banke. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank namreč določa, da DUTB 31. decembra 2022 preneha obstajati, lahko pa ne glede na to določilo vlada državnemu zboru predlaga ukinitev DUTB tudi prej, če DUTB proda več kot 75 odstotkov prevzetih obveznosti.
Menjave med izvršnimi direktorji niso nepričakovane, saj prihajajo po nedavnih spremembah med neizvršnimi direktorji. Vlada se je namreč na svoji prvi seji v začetku junija seznanila z odstopom Francija Matoza z mesta neizvršnega direktorja – Matoz je odstopno izjavo podal kmalu po izvolitvi nove vlade – in s položajev z istim dnem odpoklicala Gregorja Planteua, Aleksandra Lozeja in Alenko Urnaut Ropoša. Na njihova mesta je imenovala Žigo Debeljaka, Miho Resmana, Diano Milivojević in Roka Marolta. Novi predsednik uprave DUTB je nekaj dni zatem postal Debeljak, sicer nekdanji prvi mož Mercatorja.
