Proračun v globokem minusu zaradi izdatkov, povezanih s covidom
Fiskalni svet opozarja, da je proračunski primanjkljaj po osmih mesecih presegel 2,4 milijarde evrov in skoraj dosegel številko, predvideno za vse leto 2021.
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve proti desni Tomaž Perše, Davorin Kračun, Alenka Jerkič) bo po bližnji objavi Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov znova pretehtal, ali so za prihodnji dve leti izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin, ki jih predvideva zakon o fiskalnem pravilu. Fotografija je iz časov pred epidemijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2021 znašal že dve milijardi 412 milijonov evrov, brez neposrednega učinka covidnih ukrepov pa bi znašal 402 milijona evrov. V državnem proračunu je sicer za vse leto predviden primanjkljaj v višini dve milijardi 747 milijonov evrov, izpostavlja fiskalni svet v mesečni analizi javnofinančnih gibanj.
Skupni neposredni obseg ukrepov, povezanih s covidom, je v prvih osmih mesecih znašal dobri 2,2 milijarde evrov oziroma okoli trikrat več, kot je bilo za celotno leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del covidnih odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 700 milijonov evrov).
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, dodatno opozarja, da je letos javnofinančni primanjkljaj zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po podatkih Sursa je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 odstotka. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz istega obdobja v predkriznem letu 2019.
Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v istem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021, ob tem da struktura odhodkov zelo odstopa od lanskih projekcij. Ključni vzrok za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za ukrepe zaradi covida, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim. Fiskalni svet ocenjuje, da »okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru zakonodaje PKP. Na drugi strani pa odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni vzrok za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami.«
Fiskalni svet zato ob pripravi proračunov ponovno poudarja, da je treba sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešujejo sistemske težave. Treba je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih sredstev iz EU.
V fiskalnem svetu pri tem napovedujejo, da bodo bo po bližnji objavi Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov znova pretehtali, ali so za prihodnji dve leti izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin, ki jih predvideva zakon o fiskalnem pravilu.
Skupni neposredni obseg ukrepov, povezanih s covidom, je v prvih osmih mesecih znašal dobri 2,2 milijarde evrov oziroma okoli trikrat več, kot je bilo za celotno leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del covidnih odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 700 milijonov evrov).
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, dodatno opozarja, da je letos javnofinančni primanjkljaj zelo visok kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po podatkih Sursa je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 odstotka. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz istega obdobja v predkriznem letu 2019.
Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v istem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021, ob tem da struktura odhodkov zelo odstopa od lanskih projekcij. Ključni vzrok za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za ukrepe zaradi covida, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim. Fiskalni svet ocenjuje, da »okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru zakonodaje PKP. Na drugi strani pa odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni vzrok za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami.«
Fiskalni svet zato ob pripravi proračunov ponovno poudarja, da je treba sredstva, namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oziroma naj se na ta način ne rešujejo sistemske težave. Treba je tudi poskrbeti za realistično načrtovanje ter za učinkovito porabo razpoložljivih sredstev iz EU.
V fiskalnem svetu pri tem napovedujejo, da bodo bo po bližnji objavi Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj in pred oktobrsko predložitvijo proračunskih dokumentov znova pretehtali, ali so za prihodnji dve leti izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin, ki jih predvideva zakon o fiskalnem pravilu.
