Knjiga Cvetje in ženske bralca namreč popelje skozi del zgodovinskega razvoja slikanja cvetličnih tihožitij. Priljubljenost teh tihožitij je omogočila pomemben zgodovinski prispevek in tudi družbeni premik v likovni umetnosti.

Avtorja besedil Jassmino Marijan in Matjaža Mastnaka ter urednici Jassmino Marijan in Živo Rogelj so pri izboru slik vodila merila, med njimi raznovrstnost cvetja, pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih aranžmajev. Oblikovanje knjige in risbe slik podpisuje Katja Kastelic. Foto: Narodna galerija
Avtorja besedil Jassmino Marijan in Matjaža Mastnaka ter urednici Jassmino Marijan in Živo Rogelj so pri izboru slik vodila merila, med njimi raznovrstnost cvetja, pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih aranžmajev. Oblikovanje knjige in risbe slik podpisuje Katja Kastelic. Foto: Narodna galerija

Tihožitje kot izrazno sredstvo na poti emancipacije
Ženskam vse do prejšnjega stoletja ni bilo dovoljeno študirati na likovnih akademijah, zato so se z znanjem, pridobljenim zunaj teh ustanov, posvečale pretežno slikanju cvetja. Tako je ta žanrski motiv postal njihovo izrazno sredstvo tudi na poti emancipacije v svetu umetnosti, so zapisali na spletni strani Narodne galerije.

Dekorativno slikanje cvetja se je z razvojem znanosti in osamosvojitvijo botanike začelo spreminjati v sredini 16. stoletja. Botaniki so v svoje raziskovalne namene naročali risbe posamičnih rastlinskih vrst in tako so se tudi umetniki podučili o njihovih posamičnih lastnostih. Vse to znanje je vplivalo na naslikano cvetje, ki so ga umetniki upodabljali tako natančno, da je postalo svojevrstna portretna slikarska vsebina, so še zapisali v galeriji.

Nadaljevanje pretekle pozitivne izkušnje
Monografija je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok. Ustanovi sta začeli sodelovati že leta 2018, ko so za dobro leto ob vstopni aleji arboretuma razstavili reprodukcije slik iz galerijske zbirke, dopolnjene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi in botanično-vrtnarskimi pojasnili. Po besedah direktorice galerije Barbare Jaki jih je odličen odziv javnosti spodbudil k pripravi knjige.

Direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek je povedal, da ta v Sloveniji najbolj obiskana botanična ustanova ni le prostor, kjer rastejo drevesa in cvetje ter kjer zbirajo semenski material, ampak je tudi prostor, kjer se srečujejo različne generacije, kjer se porajajo ideje in kjer je tudi umetnost. Takšno predstavo o Arboretumu Volčji Potok skušajo razširjati tudi s projekti, kot je pričujoča izdaja.

Sodelovanje dveh ne zares sorodnih ustanov
Za umetnostnozgodovinske opise v knjigi je poskrbela Jassmina Marijan, ki je skupaj z Živo Rogelj uredila to izdajo. Jassmina Marijan je na predstavitvi izdaje omenila interdisciplinaren pristop dveh disciplin, "za kateri si ne bi mogli misliti, da lahko sodelujeta". Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok, ki je naslikano cvetje predstavil z zgodovinskega in botaničnega vidika, pa je dodal, da je na skupnih predavanjih z avtorico opisov v arboretumu prišel do spoznanja, da lahko s sodelovanjem drug drugemu širijo pogled in razumevanje.

V monografiji Cvetje in ženske so botanični opisi dopolnjeni še z risbami ilustratorke Maje-Dolores Šubic. Rože na slikah so namreč pogosto domišljijsko preoblikovane, skozi čas pa so se tudi pigmenti lahko spremenili in naslikano cvetje ne ustreza več resničnosti, so še zapisali v Narodni galeriji.

Knjiga Cvetje in ženske, ki popelje skozi umetnost in botaniko