Odločitev prihaja prav na dan, ko so se o višjih plačah – prav na podlagi zvišanja plačnega stropa najbolje plačanim zdravnikom – pogajali tudi v sindikatih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Foto: BoBo
Odločitev prihaja prav na dan, ko so se o višjih plačah – prav na podlagi zvišanja plačnega stropa najbolje plačanim zdravnikom – pogajali tudi v sindikatih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Foto: BoBo

Minister za zdravje Janez Poklukar je po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži določbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, dejal, da je "odločitve sodišč treba spoštovati, tudi če nam vedno niso po godu". Ob tem meni, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre.

Napovedal je, da bodo v prihodnjih dneh z vsemi, ki ta trenutek omogočajo, da zdravstvo nudi zdravljenje vsem državljanom, "delali nadaljnje korake", tako z medicinskimi sestrami kot zdravniki.

Po njegovih besedah lahko v zadnjem času spremljamo razpravo, da ima enotni plačni sistem "še zelo malo skupnega z besedo enotni". "Verjetno bo treba globalno pretresti, kaj v javnem sektorju sploh želimo in kako naprej. Je pa vprašanje, kaj lahko v času pred volitvami sploh še naredimo," je dodal v izjavi za medije.

Fidesa odločitev ustavnega sodišča ne bo odvrnila od zahtev po izstopu iz enotnega sistema plač

"Zdravniki smo zaskrbljeni nad razvojem dogodkov in ne prevzemamo odgovornosti za razpad javnega zdravstva," so zapisali v odzivu na odločitev ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvajanje člena zadnjega interventnega zakona (PKP 10). Ta za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Odločitev sodišča prihaja sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah prav na podlagi sporne določbe.

Pričakovanja slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki jih zastopajo v Fidesu, po navedbah sindikata temeljijo na mednarodnih primerjavah z uspešnimi zdravstvenimi sistemi. To so argumenti, s katerimi naslavljajo socialno-ekonomske in strokovne zahteve za izboljšanje stanja našega zdravstva. "Zahteva po izločitvi zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač ostaja naš glavni cilj in trenutno dogajanje v državi nas v tem prepričanju samo še utrjuje," so poudarili.

V skrbi za obstoj dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema je Fides sodeloval pri pripravi predloga novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu, ki ni izključeval nobenega poklica v zdravstvu. "Pri tem je minister za zdravje Janez Poklukar očitno sodeloval s figo v žepu in se namesto z uveljavljanjem nujnih reformnih ukrepov pogajal s tistimi zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu pravkar v znak zahvale napovedali stavko," so ocenili.

Zadržanje spornega člena ustavnega sodišča pa jih, kot so zapisali, ni presenetilo in jih ne bo odvrnilo od zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač. Sicer pa so izpodbijani člen razumeli kot poskus vlade nagraditi zdravnike za požrtvovalno delo v času epidemije, in nikakor ne kot dokončno rešitev.

Vložitev pobude za ustavno presojo po mnenju Fidesa kaže na odnos predstavnikov dela družbe do zdravstva in bolnikov. "Uveljavljanje parcialnih zahtev sindikatov na račun javnega zdravstva in bolnikov je skrajno zavržno in dvolično. Priča smo bili temu, da so posamezniki, ki so soavtorji vložene pobude za ustavno presojo, vztrajali na naših pogajanjih pod pretvezo reprezentativnosti za zdravnike in zobozdravnike in pogajanja zavlačevali in jih z ločenimi stališči ovirali ter s tem pokazali pravi obraz," so navedli.

"Zmago" sindikatov z zadržanjem člena PKP-ja 10 v Fidesu označujejo kot Pirovo zmago, saj da so izgubili še edini argument, s katerim so utemeljevali zahtevo po splošnem dvigu plač zaposlenim v javnem sektorju.

"Čudimo se, da reprezentativni sindikati nimajo na voljo dovolj objektivnih argumentov za utemeljitev boljšega vrednotenja dela zaposlenih, ki jih zastopajo, kot le primerjanje z zdravniki. Primerljivi so lahko samo pogoji dela in nagrajevanje posameznega poklica s sistemi drugih držav, ki so dokazano učinkoviti in koristni za končnega uporabnika posamezne storitve," menijo.

"Odnos dela družbe do zdravnikov in zobozdravnikov je nestrpen, poniževalen in skrb vzbujajoč ter je v preteklosti že privedel do tragičnih dogodkov. Odgovornost je na tistih, ki to dovoljujejo in spodbujajo," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Sindikati zdravstva in socialnega varstva se pripravljajo na stavko
Premier meni, da sodišče "spet politizira"

"PKP 10 je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov preko 57. plačnega razreda, v katerem se zdaj gnete največje število. S tem se omogoči premik navzgor tudi mladim zdravnikom, ki so prav tako podplačani. A ustavno sodišče spet politizira," se je na Twitterju na odločitev ustavnega sodišča odzval premier Janez Janša.

Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje člena, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred

Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta in z njim je bil za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignjen plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Zaradi tega člena so se na ustavno sodišče kot volivci pritožili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije), Lidija Jerkič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), Jakob Počivavšek (Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam), Evelin Vesenjak (Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost) in Peter Majcen (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije).

Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakor koli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19. Prav tako po njihovem mnenju pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oz. ne omogoča prepovedi referenduma, kot je DZ sprejel v PKP-ju 10.

Zahteva za presojo ustavnosti je bila zato primarno utemeljena na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.

V ZSSS-ju zadovoljni z odločitvijo sodišča

Na odločitev ustavnega sodišča so se že odzvali v zvezi svobodnih sindikatov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, odločitev pozdravljajo in jo razumejo tudi "kot ponovno kritiko aktualni oblasti, ki nenehno krši in ignorira vsa veljavna pravila".

Sindikati so, kot so spomnili, že večkrat opozorili, da je sprejemanje interventnih zakonov, s katerimi se spreminja sistemska zakonodaja, ustavno sporno. "Vlada se je že ob sprejetju zakona v popolnosti zavedala, da zlorablja prepoved referenduma za ureditev zgolj enega področja plač, kar ji je zdaj z zadržanjem povedalo še ustavno sodišče," so zapisali.

Izvrševanje izpodbijane določbe bi pomenilo, da se spreminjajo temelji plačnega sistema javnih uslužbencev

"Če bi se 48. člen ZDUPŠOP-a izvrševal in bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku, ter bi ga ustavno sodišče razveljavilo, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Izvrševanje izpodbijane določbe bi namreč pomenilo, da se spreminjajo temelji plačnega sistema javnih uslužbencev, katerih cilj sta uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač," so v odločitvi za začasno zadržanje zakona zapisali ustavni sodniki.

Ob tem so poudarili, da bi bila z uveljavitvijo omenjenega člena "brez zahtevanega socialnega dialoga vzpostavljena zakonska podlaga za zvišanje osnovnih plač v plačni podskupini E1 – zdravniki in zobozdravniki, ki bi porušila postavljena razmerja med plačami javnih uslužbencev v posameznih plačnih podskupinah in bi omogočila izvedbo kolektivnih pogajanj oziroma sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti za plačno podskupino E1 – zdravniki in zobozdravniki".

Če bi se trditve predlagateljev izkazale za utemeljene, "bi izvajanje izpodbijane zakonske določbe torej povzročilo poseg v same temelje plačnega sistema brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati". Na podlagi te spremembe bi sledilo zvišanje osnovnih plač zdravnikov in zobozdravnikov, kar bi vodilo v izdajo novih odločb o plačah oziroma sklenitev aneksov k pogodbam o zaposlitvi.

Če bi se pozneje izkazalo, da je 48. člen ZDUPŠOP-a protiustaven in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, "za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, saj bi bile te v vmesnem času določene v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. S tem bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev."

"Poleg tega bi bila v opisanem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč državni zbor pozneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno," so še zapisali na ustavnem sodišču.

Po drugi strani pa zadržanje izvajanje spornega člena pomeni le, da tudi za zdravnike in zobozdravnike enako kot za vse druge javne uslužbence velja omejitev 57. plačnega razreda kot najvišjega, ki ga je mogoče doseči.

Zakonodajalec ima tudi po mnenju ustavnega sodišča kljub zadržanju izvajanja člena možnost, da tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, finančno enako kot doslej pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema.

Glede na naravo zahteve bo sodišče tudi takoj nadaljevalo odločanje o zadevi. Sklep je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji.

Vlada je medtem sicer začela pogajanja z reprezentativnimi sindikati zdravnikov in zobozdravnikov. Ne na vladni ne na sindikalni strani do konca pogajanj oz. podpisa dogovora vsebine ne komentirajo, po neuradnih informacijah pa naj bi se dogovorili za dvig šestih razredov za vse zdravnike, nekaterim zdravnikom specializantom pa tudi za sedem.

Vlada je sicer na začetku meseca sprejela dopolnjena izhodišča, težka 113,5 milijona evrov, a dogovora s sindikati še niso podpisali. Po informacijah portala 24ur.com se je namreč "zapletlo pri razumevanju, kaj pomeni začasnost ukrepov, ki so jih izpogajali – torej ali bodo vse določbe, ki zdravnikom in zobozdravnikom prinašajo višje plače, veljale le v letošnjem letu ali bodo trajne".

Bodo zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu v sredo stavkali?