Milanović po odločitvi ustavnega sodišča: To je čisti državni udar

Kot poroča net.hr., je ustavno sodišče odločilo, da Zoran Milanović ne more kandidirati za predsednika vlade, dokler je predsednik države. "Predsednik republike ne more opravljati druge javne ali poklicne funkcije, po izvolitvi pa izstopi iz članstva v politični stranki. Je nestrankarska oseba in ne sme sodelovati v delovanju nobene politične stranke, kar izključuje možnost, da bi bil predsednik Milanović na kandidatni listi za volitve poslancev ali predlagan kot kandidat za predsednika vlade in tako sodeloval v politični kampanji," so sporočili na ustavnem sodišču.

Kot so dodali, bi moral Milanović, če želi kandidirati na volitvah, odstopiti, funkcijo začasnega predsednika pa bi tako začasno prevzel predsednik državnega zbora.

'Vse v državi pozivam, združimo se proti HDZ'

In kako je odločitev sodišča komentiral hrvaški predsednik? Na spletu je delil zgolj tri besede: "Prihajajo reke pravice." Te besede je Milanović po objavi ustavnega sodišča zapisal na družbenem omrežju Facebook. Kasneje je sicer nagovoril tudi hrvaške medije. "Meni ne morejo nič, SDP pa so vzeli za talce," je dejal po poročanju net.hr.

Obregnil pa se je tudi ob predsednika ustavnega sodišča Miroslava Šeparovića. "Bil je pokvarjen odvetnik. Odločili so se popolnoma mimo ustave, grozijo politični stranki, grozijo meni. To je čisti državni udar," je dejal ter dodal, da bo sčasoma zagotovo postal premier, "vendar pa tej tolpi ne bom povedal, kako".

Ocenil pa je tudi, da "ta ekipa državo zavestno potiska v krizo". "S to gangstersko družbo bomo obračunali. Vse ljudi v državi pozivam, združimo se proti HDZ," je dodal. In še: "Volite kogar koli, samo HDZ ne."

Rezultati javnomnenjske ankete v prid Milanoviću

Milanovića si na položaju predsednika vlade želi 32 odstotkov vprašanih, trenutnega premierja Andreja Plenkovića pa 30 odstotkov, je pokazala anketa, ki jo je v nedeljo objavila hrvaška televizija Nova TV. Koordinatorico zeleno-leve stranke Zmoremo! in kandidatko za premierko te stranke Sandro Benčić bi na položaju premierke najraje videlo 12 odstotkov vprašanih.

Anketo je na vzorcu 604 oseb opravila agencija Ipsos, ki opozarja na možnost statističnega odstopanja za štiri odstotne točke. Med strankami je na prvem mestu še naprej vladajoča HDZ s 27,2 odstotka podpore. Na drugem mestu je SDP z 22,6-odstotno podporo. Stranki, ki je drugo mesto zasedala že doslej, je po Milanovićevi napovedi, da se bo udeležil volitev kot kandidat za premierja na listi SDP, podpora zrasla za več odstotkov.

Pri drugih strankah večjih razlik niso ugotovili. Konservativna stranka Most in Zmoremo! si delita tretje mesto z 8,7 odstotka podpore, desno Domovinsko gibanje pa podpira 7,9 odstotka vprašanih. Preostale stranke imajo skupno 14,9 odstotka podpore, neodločenih pa je okoli 10 odstotkov vprašanih volivcev.

10 hrvaških levo liberalnih strank na čelu z SDP se je v začetku meseca sicer dogovorilo o skupni koaliciji. Od konca preteklega tedna jih v koaliciji ostaja še devet, saj v njej ni več Delavske fronte, kar je v nedeljo v oddaji Nedeljom u 2 na hrvaški javni televiziji HTV potrdil predsednik SDP Peđa Grbin. Z Zmoremo! se je SDP medtem dogovarjal le o skupnem nastopu v štirih volilnih enotah, kar pa je po vključitvi Milanovića v volitve pod vprašajem.

V vladajoči HDZ so napovedali, da bodo na volitvah sodelovali z dosedanjimi partnerji, med katerimi so predstavniki manjšin in nekatere manjše stranke različnih političnih usmeritev. Je pa Plenković že zavrnil možnost sodelovanja z Mostom in Domovinskim gibanjem.

V volilno tekmo se je vključila še nova stranka Zakon in pravica (Pravo i pravda). Stranka se predstavlja kot suverenistična in protiglobalistična, njen soustanovitelj Mislav Kolakušić pa je na prvem strankarskem kongresu v soboto v Zagrebu izrazil željo po povezovanju z Domovinskim gibanjem, Mostom in Hrvaškimi suverenisti.

V soboto je začel teči 14-dnevni rok, v katerem morajo stranke, neodvisne liste in kandidati državni volilni komisiji (DIP) predati svoje volilne liste. DIP ima potem 48 ur časa za objavo skupnega seznama veljavnih volilnih list in kandidatov, to pa pomeni tudi začetek volilne kampanje. Parlamentarne volitve, ki na Hrvaškem tradicionalno potekajo ob nedeljah, se bodo tokrat po Milanovićevi odločitvi odvile v sredo, 17. aprila.