Razsvetljenski izrek (za današnji čas)
Izjava tedna, Zoran Janković, župan MOL, je razglasil svoje čustveno stanje: »Nad predsednico sem ogorčen in razočaran!« O, joj! Zakaj že? Aja, predsednica meni, da je ob vseh ugovorih pri gradnji kanala C0 potreben ponovni razmislek! Pogovor! Kaj je tu narobe? Menda je vse ok, ponovni razmislek ni potreben, stvari so čiste, jasne, transparentne, trdi prvi mož MOL. In mu verjamem, da tako tudi misli.
Ampak nekateri imajo pomisleke. Na primer ljudje, ki jih nekateri politiki žaljivo naslavljajo z besedo »mali človek«. Pa nekateri okoljevarstveni strokovnjaki, oni menda ne sodijo v kategorijo »mali človek«; in pa nekateri zdravniki! Tudi oni najbrž ne sodijo v kategorijo »mali«! In pomislek je izrazila predsednica države, ki najbrž tudi ni »mali človek«.
François-Marie Arouet, razsvetljenec 17. stoletja, je izjavil: »Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš!« Če bi župan najlepšega mesta na svetu, Zoran Janković, poznal ta izrek, svojega ogorčenja nad predsednico države ne bi imel niti v mislih, kaj šele, da ga ponosno razglaša! Še več, ta izrek bi moral biti najvišje vodilno načelo vsake politične kulture! Ne pa trma, užaljenost in ogorčenost, zlobno tvitanje! Otroškovrtčevsko obnašanje!
V Sloveniji premnogim politikom dopustimo, da se med seboj javno žalijo in ponižujejo. Ne ravno vsi, nekateri pa zelo in vsak dan! In so pri tem še ponosni nase! Taki ljudje bi morali že ob svoji prvi neprimerni izjavi odstopiti! Za vedno zapustiti politiko!
Normalno je, da se z marsikatero izjavo političnih predstavnikov ne strinjamo vedno vsi. Normalno je, da jim ugovarjamo! A naj bo to na vljuden, argumentiran način! Se to dogaja? Se! Vendar ne v Sloveniji! Pri nas premnogi politiki, novinarji, vodilni v gospodarstvu ... komunicirajo drug z drugim žaljivo, poniževalno! Zgodovina slovenskega javnega življenja, zadnjih petih, šestih let, je čas politične prostaške folklore! Ne mislim, da je županova izjava prostaška, je pa nespoštljiva do avtoritete predsedniške funkcije, predvsem pa otročja. Ego užaljenosti, ker si nekateri upajo misliti drugače. Ker predlagajo pogovor, premislek, razjasnitev nekaterih dvomov! Seveda, v ozadju te županove trme je denar. Trgovcem je denar na prvem mestu. Trgovci z novci, bi rekel Oton Župančič. Posledice pa so veliko širše.
Kajti pozabljamo, da nas naši otroci, naši mladina, ves čas opazuje. Mladi, večina njih, ne bere časopisov, ne gleda poročil, samo nekaj brska po telefonih, pa vedo več, kot si mislimo! Naši otroci nas vedno opazujejo, ocenjujejo naše izjave, obnašanje, odločitve. In se običajno ne strinjajo! Večinoma odraslih ne razumejo, so zaradi tega čustveno labilni in prizadeti in takrat se nekaterim preprosto utrga. Potem pa smo grozovito pretreseni, ko ti otroci svoje travme razrešujejo s streljanjem! Ali s pretepanjem in maltretiranjem šibkejših. Ali znašanjem nad vzgojitelji. To je iz iste kategorije mladostniškega strelskega nasilja, le brez orožja. V te čustvene stiske pa smo jih pognali mi, odrasli!
Ali je že kdo vprašal mlade ljudi, ali se strinjajo z vojnami in nasiljem ali bi raje imeli mir? Mladi vidijo, da smo kot skoraj normalno sprejeli vojno agresijo nad Ukrajino! Koliko je bilo demonstracij odraslih zaradi neukrepanja pri podnebnih spremembah? Mladi so protestirali! In bili deležni norčevanja! Koliko kmetov na traktorjih protestira proti zastrupljanju hrane, ljudi in uničevanju planeta? Koliko upokojencev, ki so preživeli vojne strahote, s transparenti zahteva mir! Putin in politiki njegovega kova pobijajo in morijo na stotine ljudi, pa niso zaprti v psihiatričnih ustanovah! Jok staršev ustreljenih otrok je upravičen in razumljiv, državne zastave na pol droga tudi; vojni prizori, porušene hiše, razseljeni ljudje po vsem svetu v večernih televizijskih poročilih pa so normalni zaključek dneva. Kdo je tu kandidat za psihiatrijo? Mladi? Ja, očitno samo mladi!
Interpelacija proti vladi mi je bila dobrodošla. V dolgih urah sem zvedela, kaj in kako nova vlada dela. Tega v časopisnih, televizijskih in telefonskih poročilih ni! Večina »pišočih« preži le na koalicijske napake, če jih ni, si jih pa izmisli. Stranka Svoboda se spotika na tem slovenskem političnem laminatu (pri nas še nimamo političnega parketa, kvečjemu politični peskovnik), a ne zaradi laminata, ampak zaradi polen, ki jih dobiva v ogromnih količinah pod noge. Pa trenutno večinoma poskušajo rešiti le najhujše napačne odločitve preteklih vlad. Upokojenci in kmetje pa protestirajo proti sedanji vladi zaradi napačnih odločitev teh prejšnjih vlad, pod taktirko nekaterih članov in velikega vodje teh prejšnjih vlad. Se pravi proti samim sebi! Smo svetovni unikum!
Vesela sem, ker so bili nastopi novih poslank in poslancev koalicije ob tej interpelaciji vlade govorjeni v lepi slovenščini, z znanjem, argumentirano, brez žaljivk, podcenjevanj in podtikanj. Brez cinizma, zlobe in bednega humorja in prispodob! Lahko, da nimajo vedno prav. A govorijo in mislijo kot kulturni, izobraženi ljudje, ki so odprti za dialog. Pa še mladi so!
Kajti trenutno se nam dogaja bolečina, ki se skriva tudi v županovi otročji izjavi! Menjava generacij! Vsak dan spremljamo, s kakšno trmo se oklepajo oblasti ti, ki so na njej pretirano predolgo časa. Ti, ki so nam obljubljali Švico! In so v teh tridesetih letih naredili, kar so naredili, kot so najbolje znali, po svojih sposobnostih! Saj niso bili vedno neuspešni! A čas neusmiljeno spreminja vse! Naši potomci rastejo, se učijo, razmišljajo in, ja, s svetom, ki je urejen po naši meri, niso zadovoljni. Izmenjava generacij, predaja grunta, je bila med slovenskimi kmeti vedno zelo boleča družinska travma. Nismo razdeljeni na pol! To so le domneve nekaterih! Preprosto, nova generacija je tu! Njih travme njihovih dedov in pradedov ne zanimajo. To prepuščajo zgodovinarjem! Hočejo in tudi morajo pa živeti, želijo ustvarjati, se razvijati. Pa ne v sprtem, stresno-psihopatskem svetu. Nove generacije se »očetom« vedno upirajo, pa naj gre za umetniške, znanstvene, gruntarske, socialnodružbene spremembe. Vsaka nova generacija išče svoje poti, odklanja stare slabosti, hoče zgraditi svojo prihodnost; po svojem prepričanju, s svojim znanjem. Če s to sedanjo mlado koalicijsko generacijo desni politiki niste zadovoljni, veste o svetovni, se pravi človeški zgodovini zelo malo.
In na koncu, spoštovana sedanja koalicija, priporočam vam, da ponatisnete nekaj misli francoskega razsvetljenskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa z imenom François-Marie Arouet. Se pravi misli, ki so še kako potrebne v današnjem času, in jih razdelite med desne in leve poslance, ministre in druge politične uradnike! Pa tudi med starejšo in staro generacijo politikov, ki se tako krčevito oklepa oblasti. Tudi v starosti se moramo neprestano učiti, baje je to zelo koristno za male sive celice, kot bi rekel Poirot! In še na »malega človeka« ne pozabite, nas je pa itak največ!
In zato še enkrat z Voltairom: »Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom vse do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš!«
