Študije kažejo, da so naši predniki 1,45 milijona let nazaj bili kanibali

Devet znamenj na fosilizirani golenici kažejo na to, da so ljudje pred 1,45 milijona let imeli kar precej nenavadne navade. Pobinerjeva je preučevala zbirko Narodnega muzeja v Nairobiju in iskala sledi ugrizov izumrlih živali, ki bi lahko bile plen starodavnih homininov, ko je naletela na zareze, ki so bile videti, kot da so bila narejene s pomočjo kamnitega orodja. 

"Ti znaki so zelo podobni tistim, ki sem jih videla na živalskih fosilih, ki so jih obdelovali za prehrano," je Pobinerjeva povedala v sporočilu za javnost. "Najverjetneje se zdi, da je bilo meso s te noge zaužito in da je bilo zaužito zaradi prehrane, ne pa zaradi obreda."

Soavtor študije Michael Pante, paleoantropolog na državni univerzi v Koloradu, je ustvaril 3D-modele na podlagi odlitkov znakov na kosti. Obliko rezov je primerjal z obstoječo podatkovno bazo 898 posameznih znakov zob, mesarskih znakov in znakov teptanja, ustvarjenih med nadzorovanimi poskusi.

Vsi vrezani znaki so usmerjeni v enako smer, zato je mogoče, da je roka s kamnitim orodjem lahko naredila znake enega za drugim, ne da bi spremenila prijem. Ni jasno, kateri vrsti starodavnega hominina je kost pripadala – kost noge namreč ne ponuja toliko taksonomskih podatkov kot lobanja ali čeljustna kost. Fosilizirano golenico so sicer najprej opredelili kot Australopithecus boisei, nato pa leta 1990 kot Homo erectus.

Pojav izpopolnjenih kamnitih orodij je povezan z nastankom rodu Homo, ki vključuje našo vrsto Homo sapiens, vendar novejše raziskave kažejo, da so drugi starodavni hominini morda uporabljali kamnita orodja še prej.

Sami po sebi rezi sicer ne dokazujejo, da je človek, ki je povzročil poškodbo, iz noge pripravil tudi obrok, vendar Pobinerjeva pravi, da je to mogoče. Oznake so na mestu, kjer bi bila mišica pritrjena na kost – dobro mesto za rezanje, če je bil cilj odstraniti meso, je poudarila.

"Informacije, ki jih imamo, nam povedo, da so hominini verjetno jedli druge hominine vsaj pred 1,45 milijona let," je dejala. "Obstajajo številni drugi primeri vrst iz človeškega evolucijskega drevesa, ki so se prehranjevale med seboj, vendar ta fosil nakazuje, da so se sorodniki naše vrste za preživetje prehranjevali med seboj še dlje v preteklosti, kot smo si mislili."

Silvia Bello, raziskovalka izvora človeka v londonskem Prirodoslovnem muzeju, je dejala, da je bil kanibalizem v preteklosti morda pogostejši, kot so mislili doslej, in opozorila, da so dokaze o tem vedenju našli tudi na arheoloških najdiščih, povezanih z neandertalci in zgodnjimi sodobnimi ljudmi. Neandertalci, ki so pred 100.000 leti živeli na območju današnje Francije, so se na primer ukvarjali s kanibalizmom, morda zato, ker je bilo zaradi toplejšega podnebja težje priti do hrane.

Najnovejša študija, objavljena v ponedeljek v reviji Scientific Reports, je "pomembna, ker ta nova najdba kaže, da se je kanibalizem morda vsaj občasno izvajal že daleč nazaj v zgodovini naših prednikov", je dejala Bellova. Njen kolega Chris Stringer, vodja raziskav o izvoru človeka v londonskem Prirodoslovnem muzeju, je dejal, da golenska kost verjetno ni najstarejši znani primer medsebojnega klanja človeških sorodnikov. Povedal je, da so bile sledi rezov ugotovljene na ličnici fosila hominina, najdenega leta 2000 v Sterkfonteinu v Južni Afriki, ki bi lahko bil star približno dva milijona let. 

"Ti novi dokazi so precej prepričljivi in dopolnjujejo dokaze o kanibalizmu pri zelo zgodnjih ljudeh, pa tudi številne dokaze o poznejših ljudeh," je dejal Stringer.