Vladimir Putin je v današnjem sporočilu čestital vladam Armenije, Azerbajdžana in Belorusije ter več srednjeazijskim nekdanjim sovjetskim republikam, ne pa tudi vladam Ukrajine in Gruzije, s katero se je Rusija vojaško spopadla leta 2008. Čestital je tudi vodstvom vzhodnih ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk ter gruzijskih separatističnih območij Abhazije in Južne Osetije. Foto: Reuters
Vladimir Putin je v današnjem sporočilu čestital vladam Armenije, Azerbajdžana in Belorusije ter več srednjeazijskim nekdanjim sovjetskim republikam, ne pa tudi vladam Ukrajine in Gruzije, s katero se je Rusija vojaško spopadla leta 2008. Čestital je tudi vodstvom vzhodnih ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk ter gruzijskih separatističnih območij Abhazije in Južne Osetije. Foto: Reuters

"Danes se naši vojaki, tako kot njihovi predniki, bojujejo drug ob drugem za osvoboditev svoje domovine izpod nacistične umazanije z zaupanjem, da bo tako kot leta 1945 zmaga naša," je dejal ruski predsednik Vladimir Putin dan pred zmago v domovinski vojni. Februarja letos je rusko vojsko poslal v Ukrajino na "posebno operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo" te nekdanje sovjetske republike.

Sorodna novica Napad na šolo v Lugansku, žrtev bi lahko bilo 60. Nove sankcije skupine G7 proti Rusiji.

Dan zmage v veliki domovinski vojni 9. maja je eden najpomembnejših nacionalnih praznikov v Rusiji. V ponedeljek bo v Moskvi vojaška parada, s katero tradicionalno zaznamujejo spomin na zmago nad nacistično Nemčijo leta 1945.

"Danes je naša skupna dolžnost, da preprečimo preporod nacizma, ki je povzročil toliko trpljenja različnim narodom," je nadaljeval Putin in večkrat poudaril zasluge ne le vojakov, ampak tudi civilistov na "domači fronti, ki so razbili nacizem za ceno neštetih žrtev".

"Žal danes nacizem znova dviguje glavo," je prepričan Putin, ki je vojaško operacijo v Ukrajini sprožil zaradi domnevnega fašizma v tej državi in domnevnih groženj Rusiji ter rusko govoreči manjšini na vzhodu Ukrajine, ki jih zdaj ruska vojska s to operacijo "osvobaja".

"Naša sveta dolžnost je ustaviti ideološke naslednike tistih, ki so bili poraženi" v drugi svetovni vojni, ki jo Moskva imenuje velika domovinska vojna. Ruse je pozval, naj se maščujejo, in dodal, da želi vsem prebivalcem Ukrajine mirno in pravično prihodnost.

Zelenski: V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma

Volodimir Zelenski je rusko vodstvo obtožil, da je z napadom na Ukrajino 24. februarja umaknilo iz protivojnih sloganov besedi
Volodimir Zelenski je rusko vodstvo obtožil, da je z napadom na Ukrajino 24. februarja umaknilo iz protivojnih sloganov besedi "nikoli več" in ju nadomestilo z "lahko ponovimo". Foto: Reuters

Sporočilo pred dnevom zmage je iz uničene Borodjanke v svojem sicer vsakodnevnem videojavljanju podal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V njem je povlekel vzporednice med nemško zasedbo med drugo svetovno vojno in trenutno rusko invazijo

"V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma," je dejal v črno-belem posnetku. "Fanatična ponovitev tega režima, njegovih idej, dejanj, besed in simbolov. Noro podrobna izvedba njegovih grozodejstev in alibijev, ki naj bi temu zlu dali sveti namen," je še dodal.

Ob obletnici konca druge svetovne vojne je Zelenski še spomnil na prispevek Ukrajincev k zmagi koalicije proti nemškemu nacističnemu voditelju Adolfu Hitlerju. Država je trpela zaradi bombardiranj, streljanj in zasedbe, izgubila ljudi v koncentracijskih taboriščih in plinskih celicah, a je na koncu zmagala, je poudaril.

Scholz: "Nikoli več vojne"

Nemški kancler Olaf Scholz pa je ob 77. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi poudaril, da ima Nemčija zgodovinsko odgovornost, da pomaga Ukrajini, ki jo je napadla Rusija. "Branimo pravico in svobodo na strani napadenega," je dodal.

"Iz katastrofalne zgodovine naše države med 1933 in 1945 smo potegnili ključne lekcije," je dejal. "Nikoli več vojne. Nikoli več genocida. Nikoli več vladavine nasilja," je pojasnil lekcije. Zato po njegovem mnenju trenutno branijo pravico in svobodo na strani napadenih. "Podpiramo Ukrajino v boju proti agresorju," je poudaril.

Nemški kancler je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo zmagal.

"Svoboda in varnost bosta zmagali, tako kot sta svoboda in varnost pred 77 leti premagali nesvobodo, nasilje in diktaturo," je dejal.

Obenem je v redkem televizijskem nagovoru stopil v bran politiki nemške vlade glede podpore Ukrajini. Prvič v zgodovini republike je Berlin namreč poslal orožje na vojno območje. Kijevu tako po njegovih besedah pomagajo premišljeno in ne delajo vsega, kar od njih nekdo zahteva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Nemčiji prepovedali ruske in ukrajinske zastave

Žena ukrajinskega veleposlanika v Nemčiji Svitlana Melnik je položila cvetje pred sovjetskim spomenikom v berlinskem parku Treptower, posvečenem žrtvam druge svetovne vojne. Foto: EPA
Žena ukrajinskega veleposlanika v Nemčiji Svitlana Melnik je položila cvetje pred sovjetskim spomenikom v berlinskem parku Treptower, posvečenem žrtvam druge svetovne vojne. Foto: EPA

Zavezniki v drugi svetovni vojni so 8. maja 1945 uradno sprejeli brezpogojno predajo nacistične Nemčije, s čimer se je končala druga svetovna vojna v Evropi. Med drugim so se danes obletnice spomnili številni v Nemčiji. Ob sovjetskem spomeniku v berlinskem parku Treptower je več sto ljudi položilo cvetje in se spomnilo umrlih. Podobno so se ljudje zbrali ob sovjetskem spomeniku v berlinskem parku Tiergarten, številni so bili oblečeni v modre in rumene obleke – barve zastave Ukrajine.

Zaradi vojne v Ukrajini je v pripravljenosti tudi policija, da bi preprečila morebitne konflikte. Preventivno so na več prizoriščih prepovedali ruske in ukrajinske zastave, kar je v soboto med drugim kritiziral ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik. Kljub prepovedi so danes v nemški prestolnici večkrat razgrnili rdeče zastave z referencami na Sovjetsko zvezo in zastavo Ukrajine. Policija je zato večkrat posredovala, med drugim tudi ob razgrnitvi 25-metrske ukrajinske zastave.