"Kriza covida-19 je jasno pokazala, da naš enotni trg ni popoln. Je močan, a ni nezlomljiv. Enostranski ukrepi držav članic in pomanjkanje transparentnosti so škodovali prostemu gibanju dobrin, ko smo jih najbolj potrebovali," je ob predstavitvi instrumenta povedala izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalni prehod in konkurenčnost, Margrethe Vestager.
"Iz tega smo se naučili, da moramo zagotoviti, da notranji trg deluje ves čas, tudi v času kriz. Okrepiti ga moramo. Potrebujemo nova orodja, ki nam bodo omogočala hiter in skupen odziv ne glede na izziv, s katerim bomo soočeni. Tako bomo zagotovili, da bo naš enotni trg ostal odprt, pravičen in da bo še naprej zagotavljal ključne stvari za poslovanje. Poleg tega pa tudi, da bodo ključne dobrine še naprej na voljo Evropejcem. Novi instrument notranjega trga za izredne razmere bo to omogočil," je poudarila.
Predlog uredbe o izrednem instrumentu vzpostavlja okvir kriznega upravljanja, ki bi omogočil identifikacijo različnih groženj za enotni trg in njegovo nemoteno delovanje.
Kruh v EU-ju za 18 odstotkov dražji kot lani
Avgusta lani se je kruh na letni ravni v EU-ja v povprečju podražil za tri odstotke.
Izrazito podražitev kruha v letošnjem avgustu evropski statistiki pripisujejo ruski invaziji v Ukrajini, saj sta bili Rusija in Ukrajina med največjimi svetovnimi izvoznicami žita, pšenice, koruze, oljnic (zlasti sončnic) in gnojil.
Cene kruha so se v primerjavi z avgustom 2021 v državah članicah sicer gibale precej različno. Daleč največjo podražitev so statistiki zaznali na Madžarskem, kjer je bil kruh avgusta v povprečju dražji za 65,5 odstotka. Sledile so Litva, kjer se je kruh v primerjavi z lanskim avgustom podražil za 33,3 odstotka, ter Estonija in Slovaška, kjer se je kruh v povprečju podražil za 32,2 odstotka.
V primerjavi z lanskim avgustom se je kruh v Sloveniji v povprečju podražil za 18,8 odstotka, kar državo uvršča tik na povprečje EU-ja.
Na drugi strani so najmanjšo povprečno rast cen kruha izmerili v Franciji, kjer se je cena dvignila za osem odstotkov. Sledila sta Nizozemska in Luksemburg (po 10 odstotkov).
Mehanizem iz več faz
Med drugim bi vzpostavili nov mehanizem za nadzor nad notranjim trgom, ki bi bil sestavljen iz več faz. V fazi kriznega načrtovanja bi članice in komisija vzpostavile mrežo za usklajevanje in komuniciranje, s čimer bi povečale pripravljenost.
Ko bi ugotovili, da je enotni trg ogrožen, bi lahko komisija sprožila fazo pozornosti. Članice bi se v sodelovanju z Evropsko komisijo osredotočile na spremljanje dobavnih verig strateško pomembnih dobrin in storitev ter na pripravo strateških rezerv teh dobrin in storitev.
V primeru krize, ki bi imela obsežen vpliv na notranji trg, pa bi lahko Svet EU-ja, v katerem so zastopane članice, aktiviral fazo izrednih razmer. Sestavili bi svetovalno skupino iz predstavnikov komisije in držav članic, ki bi ocenila razmere in priporočila najustreznejše ukrepe.
V tej fazi bi bil glavni cilj instrumenta zagotoviti, da bi članice omejile prost pretok blaga, storitev ali ljudi samo, če bi bilo to res nujno za spopadanje s krizo. Članice bi morale Bruselj obvestiti o vsakršni omejitvi, ki jo načrtujejo, je pojasnila Margrethe Vestager.
S tem bi lahko po njenih besedah preprečili tudi težave, s katerimi so se med pandemijo covida-19 spopadali številni Evropejci, ki živijo v eni članici, delajo pa v drugi.
"Članice bodo morale obvestiti o načrtovanih ukrepih, tako da bo lahko komisija omogočila, da bodo lahko ljudje še vedno prečkali mejo in šli na delo," je povedala.
Viri pri EU-ju so ob tem pojasnili, da bo lahko komisija na podlagi obvestila odločila tudi, da omejitev prostega gibanja ni upravičena, in bo članico pozvala, naj ukrep odpravi.
Dodatna orodja v odnosu do podjetij
Po sprožitvi izredne faze pa bi lahko komisija v primeru izjemnih okoliščin uporabila dodatna orodja. Od podjetij bi lahko zahtevala informacije o njihovi proizvodnji. Tako bi omogočili, da bi proizvode, ki so potrebni, hitreje dali na trg. Podjetja pa bi lahko tudi pozvali, da bi pri proizvodnji dali prednost proizvodom, ki se jih potrebuje med krizo, je povedala podpredsednica komisije.
Podjetja bi lahko utemeljila, da tega ne morejo storiti. Če bi se zavezala, da bodo to storila, pa bi jim v primeru nespoštovanja dogovora grozile tudi kazni.
Poleg tega bi lahko določene proizvode s hitrejšimi postopki testiranja in odobritve hitreje dali na trg. Pravila za takšna odstopanja so določena v ločeni uredbi in direktivi.
Predlog instrumenta, ki bo veljal zgolj za tista področja, ki niso urejena z drugo zakonodajo, bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje