»Šestletni program projekt eProstor je končan,« je na tiskovni konferenci sporočil Tomaž Petek, generalni direktor Gursa. Vendar se pojavljajo zamude pri vpisu geodetskih elaboratov v nov katastrski digitalni sistem, s čimer geodetska podjetja izgubljajo prihodek, kupci nepremičnin pa zaradi zamika prodaje najemajo posojila z višjimi obrestnimi merami.
Pri geodetskih podjetjih in investitorjih ter kupcih stanovanjskih nepremičnin so veliko nejevolje povzročili precej dolgi postopki vpisov geodetskih elaboratov v kataster stavb. Podlaga za to je novi zakon o katastru nepremičnin. Ta je bil sprejet marca lani in je začel veljati na začetku letošnjega aprila.
Zamude pri vpisu geodetskih elaboratov
V geodetskih podjetjih, ki imajo precej pripomb k izbrani programski rešitvi, njeni vpeljavi in odpravljanju napak, sicer pozdravljajo digitalizacijo katastra in elektronsko vnašanje geodetskih elaboratov. Vendar pri tem nastajajo velike zamude. Geodetska podjetja zaradi zamud v vpis v kataster izgubljajo prihodke, investitorji v tem času ne morejo dobiti uporabnih dovoljenj. Zato se zamika tudi prodaja, kupci teh nepremičnin so tako izpostavljeni vse višjim obrestnim meram, ki jih banke postavljajo za hipotekarna posojila.
Gurs: Zamude bodo odpravljene decembra
Tomaž Petek je priznal, da nastajajo zamude. V tem času so prejeli okoli 14 tisoč elaboratov, od katerih so končali vpis pet tisoč elaboratov, tri tisoč elaboratov je v postopku. Na vprašanje, kdaj bodo vzpostavili sprejemljive roke vpisov teh elaboratov, je Petek odgovoril, da se bo to zgodilo decembra letos.
Zakon o katastru nepremičnin je v prehodnih določbah opredelil enomesečno obdobje za vzpostavitev informacijske podpore. V tem obdobju so odpravili evidence zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin ter vzpostavili novo evidenco katastra nepremičnin, poleg tega so bile uvedene še nujne spremembe v registru prostorskih enot in registru naslovov ter v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture. Izvedli so neposredno migracijo, pri čemer so stari sistem izklopili in vklopili novega.
Kaj je zbrano v IS Katastru
Prevetren informacijski sistem IS Kataster po mnenju ministrstva za okolje in prostor sodi med kompleksnejše informacijske sisteme v Sloveniji, vzpostavljene na državnem računalniškem oblaku. Zbirka, vodi in vzdržuje jo ministrstvo za javno upravo, vključuje podatke o 5,7 milijona parcelah zemljiškega katastra, 1,2 milijona stavb, 1,9 milijona delov stavb iz katastra stavb.
V njej so tudi podatki o 53 tisoč prostorskih enotah iz registra prostorskih enot, 566 tisoč hišnih številkah iz registra naslovov in podatki o 7,8 milijona objektov (vodovod, kanalizacija, električna energija, ceste, železnice in elektronske komunikacije) iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Prav tako je tam zbranih 57 točk iz evidence državne meje.
Enotna rešitev za nepremičninske sisteme
S programom eProstor so informacijsko prenovili in vzpostavili enotno informacijsko rešitev za delovanje nepremičninskega sistema, prek digitaliziranih zbirk prostorskih podatkov bodo uporabniki postopke lahko izvajali elektronsko. S projektom, ta je skupaj stal malo več kot 20 milijonov evrov, 80 odstotkov je bilo evropskih sredstev, drugo so bila sredstva državnega proračuna, so razvili informacijske rešitve Prostorskega informacijskega sistema, ki obsegajo elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja (ePlan) in graditve objektov (eGraditev).
S tem projektom je zaživela enotna državna prostorska infrastruktura, ki bo povezovala ministrstvo za okolje in prostor ter Gurs s ključnimi deležniki. S tem bodo lahko uporabniki dostopali do prostorskih podatkov drugih državnih sistemov, kot so eUprava, zemljiška knjiga, Poslovni register Slovenije – PRS, Centralni register prebivalstva – CRP in drugo. Celotna informacijska prenova prostorske infrastrukture poleg tega vzpostavlja elektronsko poslovanje, s katerim so odpravljene številne administrativne ovire. Na ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da bodo postopke lažje upravljali državni organi, upravljavci zbirk prostorskih podatkov, investitorji, strokovnjak, ki delujejo na področju prostorskih podatkov, in državljani, ki načrtujejo, gradijo ali upravljajo nepremičnine.
