Kriptovaluta ethereum je doslej delovala po principu dokazovanja dela (proof of work), podobno kot bitcoin in večina drugih decentraliziranih kriptovalut. Ta pristop je zelo enostaven in eden od razlogov za razmah popularnosti kriptovalut. Hkrati je razlog za večino kritik, ki so jih kriptovalute deležne. Glavni akterji principa dokazovanja dela so rudarji – posamezniki oziroma skupine, ki omrežju kriptovalute namenijo del računske moči svojih računalnikov oziroma posebnih rudarskih naprav. S pomočjo računske moči skrbijo za ustvarjanje novih blokov v verigi in pravilno knjiženje transakcij, ki so bile v času ustvarjanja tega bloka izvedene v omrežju.
Ker računska moč zahteva vložek v obliki strojne opreme in električne energije, so rudarji za svoje delo nagrajeni z novimi kriptokovanci in provizijami, ki nastanejo s transakcijami. Seveda pa te nagrade ne dobijo vsi rudarji, temveč le najhitrejši posameznik oziroma povezana skupina. Tu nastopijo težave. Z rastjo vrednosti neke kriptovalute naraste tudi interes za njeno rudarjenje, to pa sproži »oboroževalno dirko« rudarjev. Preprosti računalniki kar naenkrat niso dovolj, saj si lahko konkurenčen le s profesionalno rudarsko opremo. Kasneje tudi ta ne zadostuje, saj tekmuješ s profesionalnimi farmami rudarskih naprav ali pa z ogromnimi povezanimi skupinami profesionalnih rudarjev. Računska moč v igri strmo narašča, stroški pa z njo.
Vse skupaj sicer posredno regulira »nevidna roka« računice med vrednostjo narudarjenih kovancev ter cene elektrike in strojne opreme, tako da igra ne uide povsem izpod nadzora. Ker se učinkovitost omrežja s presežnimi količinami računske moči ne izboljšuje ali spreminja, pa je ves presežek, kljub dobičkonosnosti za zmagovalce, izredno potraten. Predvsem pa nepotreben in zgolj v službi določanja, kdo bo dobil nagrado. Samo omrežje od tega nima nič. Po eni strani smo v zadnjih letih tudi zaradi rudarjenja kriptovalut trpeli hudo sušo na trgu potrošniških grafičnih kartic. Po drugi strani pa je poraba elektrike zaradi rudarjenja poletela v nebo.
Okolju prijaznejša kriptovaluta
Po podatkih Digiconomista lahko ena transakcija s kriptovaluto bitcoin požre za 50 dni električne porabe povprečnega gospodinjstva v ZDA oziroma 1,7 milijona transakcij z Viso. Letni ogljični odtis bitcoina naj bi bil na nivoju Avstrije oziroma več kot petih Slovenij, odpadne strojne opreme pa v območju tovrstnega letnega odpada celotne Nizozemske. Ethereum je druga najbolj priljubljena kriptovaluta, zato so številke zanj nižje, a še vedno visoke. Ena transakcija porabi za skoraj 7 dni porabe povprečnega gospodinjstva v ZDA, letni ogljični odtis pa je na ravni Švedske ali Norveške oziroma več kot treh Slovenij.
Prav te težave nagovori nov ethereumov pristop z dokazom latništva oziroma vložka (proof of stake). S tem je ta kriptovaluta obrnila hrbet rudarjenju in presedlala na jamčenje verodostojnosti knjiženja transakcij v evidenčno knjigo z zastavljenimi kovanci te kriptovalute. Za sodelovanje pri jamčenju mora deležnik v sistem vložiti 32 kovancev ethereuma, kar pri trenutni vrednosti pomeni okoli 47 tisoč evrov. Če želi povečati verjetnost, da bo na koncu izbran kot overitelj transakcij, lahko vloži več vložkov po 32 kovancev. Če nima 32 kovancev, pa se lahko pridruži bazenu deležnikov, ki skupaj zberejo 32 kovancev in si nato, če postanejo overitelji, proporcionalno z vložkom razdelijo dobičke. Razlog za omejitev na 32 kovancev je nekoliko drugačen pristop k dokazu latništva. Nekatere druge kritpovalute nagrajujejo največje vložke, ethereum pa bo overitelja izbral na podlagi vsakokratnega avtomatiziranega žreba. To nekoliko zmanjša nevarnost centralizacije kriptovalute v rokah najpremožnejšega deležnika, ni pa povsem odporno na to nevarnost. Premožnejši deležniki ali večji bazeni deležnikov si verjetnost izbora še naprej lahko povečujejo z več vložki po 32 kovancev.
Presedlanje ethereuma na nov princip delovanja je bila največja transformacija kakšne od kriptovalut v vsej zgodovini. Razvijalci pravijo, da bi se energetska poraba omrežja lahko zmanjšala za kar 99,95 odstotka. Hkrati bodo nad novim načinom delovanja omrežja navdušeni igričarji, ki si lahko obetajo zmanjšanje povpraševanja po potrošniških grafičnih karticah in tudi priliv »novih« rabljenih grafičnih kartic na trg. Slednje sicer ni nujno, saj lahko rudarji kriptovalut z ethereuma preprosto presedlajo na druge kriptovalute. Vsekakor pa bi uspeh ethereuma pri ohranjanju decentraliziranosti in verodostojnosti zapisov transakcij z novim pristopom ter odpornostjo na napade lahko služil kot spodbuda drugim kriptovalutam k bolj trajnostnemu pristopu poslovanja.