Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob toplejših dnevih znova opozarjajo pred ugrizi klopov. Ti lahko namreč prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza, ki se pojavlja po celi državi, na leto pa za njo zboli med 3000 in 7000 obolelih. Ob tem Slovenija spada tudi v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa.
Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta, vrh pa doseže v poletnih mesecih. Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem.
Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?
"Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob ugrizu," pravijo pri NIJZ.
Klopa naj osebe s koničasto pinceto primejo čim bližje koži in ga nato z enakomernim gibom izvlečejo. Če deli klopa ostanejo v koži, je treba tudi te čim prej odstraniti.
"Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil," poudarjajo.
Vendar pa hitra odstranitev klopa ne pomeni tudi preprečitev prenosa virusa klopnega meningoencefalitisa. Ta se namreč lahko že v nekaj minutah po ugrizu prenese s slino okuženega klopa.
Zaščita pred temi 'malimi pošastmi' narave
Proti lymski boreliozi cepivo ne obstaja, se pa bolezen zdravi z antibiotiki. Kaj pa klopni meningoencefalitis?
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta. Brezplačno cepljenje se sicer izvaja za vse otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki, vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so 49 let dopolnili v letu 2019 ali pozneje.
Naštetim osebam osnovno cepljenje oz. tri odmerke krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku.
Čeprav velja mit, da se je treba cepiti predvsem pozimi, pa to ni čisto res. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto, res pa je priporočljivo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. "Na ta način se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov," poudarjajo pri NIJZ. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, pa se lahko uporabijo tudi 'pospešene sheme cepljenja'.
Specifično zdravilo za klopni meningoencefalitis ne obstaja. "Lahko se le lajša simptome in nudi podporno zdravljenje, zato je še toliko bolj pomembna preventiva, še posebej cepljenje," poudarja dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ Nadja Šinkovec Zorko.
Nizka precepljenost kljub veliki možnosti za ugriz klopa okuženega klopa
In čeprav Slovenija sodi med tiste države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka. Med splošno populacijo je namreč z enim odmerkom cepljenih le okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev.
Za polno zaščito so potrebni trije odmerki, za vzdrževanje zaščite pa so nato potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na vsakih pet let. Po 60. letu starosti se medtem priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.
"Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki," opisujejo na NIJZ.
Najprej povišana temperatura, bolečine v mišicah, utrujenost, glavobol, nato obdobje brez simptomov
Sicer okužba s klopnim meningoencefalitisom pri dveh tretjinah ljudi poteka brez simptomov. Pri tretjini pa se bodo teden do dva po ugrizu klopa razvili simptomi. "Pri tem je treba opozoriti, da okoli tretjina bolnikov ugriza klopa niti ne opazi," opozarja Šinkovec Zorkova.
Bolezen se sprva kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki običajno traja dva do štiri dni. Bolniki imajo povišano temperaturo, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, imajo otrdel vrat, včasih je bolnikom slabo in bruhajo, lahko pa se pojavijo celo motnje zavesti in smrt.
Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih, kljub temu pa je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize, ki večkrat puščajo trajne posledice, kot je slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh itd.
Od 100 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom jih bo ohromitve imelo do 10. Pri petih bodo te ostale trajne, eden do dva bolnika pa bosta umrla. Več kot tretjina oseb bo imela postencefalitični sindrom.
Do prenosa virusa klopnega meningoencefalitisa pa lahko pride tudi z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. Takšni primeri so sicer izjemno redki, večina okužb je namreč še vedno posledica prav ugriza okuženega klopa.
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, dobimo pa ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah pa jih je manj.
Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 odstotka in pet odstotkov vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi, ko se temperatura tal poviša, pa znova postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.
Kljub temu da se je pojavnost s klopnim meningoencefalitisom po letu 2014 v Sloveniji več kot razpolovila, se še vedno uvrščamo v vrh evropskih držav po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa in ob bok baltskim državam in Češki.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.