V Hongkongu bodo danes proslavili 25. obletnico britanske vrnitve ozemlja Kitajski. To se je zgodilo 1. julija 1997, ko se je iztekla 99-letna najemna pogodba. Na ta dan je začela veljati tudi britansko-kitajska deklaracija, ki je Hongkongu za petdeset let zagotavljala nadaljevanje političnega in ekonomskega sistema, ločenega od Kitajske, vključno s pridobljenimi demokratičnimi pravicami in svoboščinami. »Ena država, dva sistema« je bil znameniti slogan.
Kritiki oblasti v Pekingu trdijo, da je država še ena, ostal pa je tudi samo še en sistem. Ko bo kitajski predsednik Xi Jinping danes, na polovici tega petdesetletnega obdobja, prisostvoval slovesnostim v Hongkongu, ne bo slišati glasov, ki mu ne bi bili po godu. Če so ob njegovem obisku leta 2017, na dvajseto obletnico izročitve Hongkonga, potekale velike demonstracije, so te v zadnjih letih s sprejemom novega varnostnega zakonika in aretacijami potihnile.
Spogledovanje s tretjim mandatom
Namesto tega so Xija v sedemmilijonskem mestu, kamor je pripotoval s hitrim vlakom, pričakali dodelana koreografija, strog varnostni režim in ukrepi proti novemu koronavirusu. Predsednik vse od začetka pandemije ni zapustil celinske Kitajske, kot pravijo njenemu ozemlju brez Macaa, Hongkonga, Tajvana in še nekaterih otokov. To je od začetka leta 2020 torej njegova prva takšna pot, ki prihaja v času, ko ga le še nekaj mesecev loči od konca njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Praktično vsi opazovalci Kitajske ocenjujejo, da se bo jeseni potegoval za še enega, saj so navsezadnje leta 2018 na njegovo pobudo ukinili ustavno omejitev na dva mandata, in da si je že zagotovil potrebno podporo znotraj zapletene partijske mreže.
Inavguracija novega voditelja
Xi bo v Hongkongu navzoč tudi na inavguraciji novega voditelja tamkajšnje vlade Johna Leeja, ki bo nasledil nepriljubljeno Carrie Lam. Lee je nekdanji policijski oficir, ki je bil na čelu zatiranja demonstracij v letih 2019 in 2020, in ne uživa nič večje podpore med prebivalstvom. Takratno protestno gibanje se je začelo marca 2019 zaradi sprejemanja hongkonškega zakonika, ki naj bi omogočal izročitev oseb za sojenje pred sodišči v celinski Kitajski. To so prebivalci razumeli kot poseg v avtonomijo Hongkonga. Lamova je predlog potem umaknila, a nezadovoljstvo ni potihnilo, ampak se je stopnjevalo tudi zaradi policijskega nasilja. Protestniki so oblasti postavili pet zahtev, tudi splošne volitve mestnih oblasti in voditelja vlade.
Lamova jim ni ugodila. Potem so med drugim vdrli v zakonodajni svet, nadaljevalo se je tudi nasilje, pandemija covida pa je demonstracije ugasnila. Sicer so se še dogajale, toda z ostrejšim pristopom Pekinga in policije ter sprejetjem ohlapnega varnostnega zakonika so potihnile, podpora lokalni oblasti je padla na najnižjo raven, številni so se izselili, protestov pa danes ne bo.