NPT velja od leta 1970, pregledna konferenca pa poteka na vsakih pet let. Nazadnje je bila sicer leta 2015, ko se državam članicam ni uspelo dogovoriti o sklepnem dokumentu zaradi sporov glede Bližnjega vzhoda. Tokratna konferenca tako poteka z dvema letoma zamude, ker so jo pred dvema letoma zaradi pandemije covida-19 preložili.
Bistvo NPT je, da se je pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki imajo jedrsko orožje (ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija), v njej zavezalo, da bodo delovale v smeri jedrske razorožitve, preostale države sveta pa da tega orožja ne smejo dobiti.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem prvem ministrskem nastopu na sedežu ZN v New Yorku opozorila, da se Evropa zaradi ruske agresije na Ukrajino sooča z enim najizrazitejših poslabšanj varnostnega okolja v zadnjih desetletjih. Rusijo je pozvala, naj preneha s sovražnostmi in se umakne z ukrajinskega suverenega ozemlja.
"Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino in njeno pravico do samoobrambe," je poudarila. Obenem je pozdravila današnji odhod prve ladje z ukrajinskim žitom iz Odese. "Pozdravljam izplutje prve ladje z žitom iz Odese danes zjutraj. Gre za pomemben znak možnosti za dialog v iskanju rešitev za olajšanje človeškega trpljenja v kontekstu globalne prehranske krize."
Fajonova je še pozvala Rusijo, naj preneha groziti z jedrskim orožjem, vse države, ki tega še niso storile, pa, da se pridružijo NPT kot države brez jedrskega orožja. Slovenija ostaja zavezana svetu brez jedrskega orožja, je dejala in med drugim izrazila podporo nadaljevanju pogajanj o jedrskem razoroževanju med ZDA in Rusijo, v katera bi se morala vključiti tudi Kitajska.
Slovenijo je predstavila kot eno redkih držav s celovitim civilnim jedrskim programom, ki namerava pri mirni uporabi jedrske tehnologije in znanosti pomagati tudi drugim. Povedala je, da Slovenija svoje zavzemanje potrjuje tudi s podporo praktičnim pobudam, kot je Stockholmska pobuda za jedrsko razoroževanje, kateri se je pridružila julija letos.
NPT, ki ima 191 članic, je bila dokaj uspešna, a ne povsem. Na svetu je danes okoli 13.000 jedrskih bomb. Izrael, Indija in Pakistan, ki imajo jedrsko orožje, niso pogodbenice NPT. Severna Koreja je leta 2003 naznanila umik od NPT in od takrat do leta 2017 izvedla šest poskusov jedrskih bomb, po trditvah ameriških obveščevalcev pa se pripravlja na sedmega. Jedrske države posodabljajo svoje jedrske arzenale, Kitajska ga širi, Iran pa napreduje v smeri izdelave jedrske bombe.
Zaradi novih geopolitičnih napetosti, kot je vojna v Ukrajini, ni jasno, ali bo pregledna konferenca tokrat sposobna sprejeti sklepni dokument. Nazadnje ga je leta 2010, ko je bil potrjen program v 64 točkah z načelnim ciljem sveta brez jedrskega orožja.
Edina država, ki je doslej pretrpela jedrski napad, je sicer Japonska. ZDA so leta 1945 napadle in uničile Hirošimo ter Nagasaki in japonski premier Fumio Kishida je v New Yorku danes ponovil nujnost sveta brez jedrskega orožja, izpostavil rusko grožnjo in nanizal nekaj pobud v pravo smer.
Med drugim je napovedal oblikovanje sklada, ki bo izobraževal mlade in bodoče voditelje o nevarnosti jedrskega orožja, med drugim z obiski prizorišč jedrskih napadov na Japonskem. Že 6. januarja bo Kishida tja popeljal generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa.
Predsednik ZDA Joe Biden je v izjavi pred začetkom NPT sporočil, da si bodo še naprej prizadevali za svet brez jedrskega orožja, medtem pa bodo odgovorna jedrska država. Izjava ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, s katerim se bo danes srečala Fajonova, cilja sveta brez jedrskega orožja ne omenja, ampak poudarja, da je NPT pomemben temelj proti širjenju jedrskega orožja.
Podobno pravi tudi današnja skupna izjava ZDA, Francije in Velike Britanije, ki poudarja, da mora biti jedrsko orožje namenjeno izključno obrambi in odvračanju agresije, ter obsoja vse, ki grozijo z uporabo tega orožja. Rusijo posebej poziva, naj preneha z neodgovorno in nevarno jedrsko retoriko.
Vojna v Ukrajini je ustavila nadaljevanje pogajanj med ZDA in Rusijo o nadzoru nad jedrsko oborožitvijo oz. zmanjšanju zalog.
Biden je Moskvo danes pozval, naj se vrne k tem pogajanjem in izbere diplomacijo, ter ocenil, da je Rusija po svoji invaziji na Ukrajino dolžna pokazati odgovorno držo. Podoben poziv je naslovil na Kitajsko, da naj se, še posebej kot stalna članica VS ZN, pogovarja ter tako zmanjša tveganje napačne presoje in destabilizacije.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.