Državni proračun v polletju z 1,95 milijarde evrov primanjkljaja

Državni proračun je v prvi polovici leta beležil primanjkljaj v višini 1,946 milijarde evrov. To je malenkost več kot v enakem obdobju lani, ko je ta dosegel 1,917 milijarde evrov. K višjemu primanjkljaju je prispevala 18-odstotna rast odhodkov, ublažila pa ga je rast prihodkov v višini 25,3 odstotka.

LJUBLJANA > Prihodki državnega proračuna so znašali 5,390 milijarde evrov. Povečali so se predvsem zaradi davčnih prihodkov, ki so bili višji za 26 odstotkov. Večji so bili tudi nedavčni prihodki, in sicer za 16 odstotkov. Ti so bili višji zaradi 164 milijonov evrov pobranih prihodkov iz naslova podeljenih koncesij na račun prodanih licenc mobilne telefonije v maju.

Odhodki državnega proračuna so v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašali 7,337 milijarde evrov. Tu so najbolj rasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferi, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Na strani prihodkov so se prilivi iz naslova davčnih prihodkov povečali za 26 odstotkov. Dohodnina se je povečala za 36,6 odstotka. Davek od dohodka pravnih oseb je bil višji za 107,9 odstotka. V lanskem letu so bili obroki akontacij za leto 2020 do konca maja oproščeni plačila, kar je po pojasnilih ministrstva vplivalo na nižjo realizacijo v letu 2020 in posledično visoko letošnjo rast. Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost so se povečali za 23,6 odstotka, prihodki od trošarin za 6,3 odstotka.

Na strani odhodkov so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov povečale za 14,9 odstotka. To je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Izdatki za tekoče vzdrževanje so bili nižji za 20,5 odstotka, izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti pa za 12,8 odstotka. V okviru tekočih transferov so bile subvencije za 32,6 odstotka nižje. Pri tem so 207,6 milijona evrov namenili za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, 44,1 milijona evrov za povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni in 26,8 milijona evrov za delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjeno 58,7 odstotka več. Za 9,8 odstotka so se povečali družinski prejemki in starševska nadomestila. Za 48,6 odstotka so bili večji transferi za zagotavljanje socialne varnosti. Drugi tekoči domači transferi so bili višji za 29 odstotkov. Transferi javnim zavodom so se povečali za 51,7 odstotka. V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 2,2 odstotka manj.

Izplačila investicijskih odhodkov in transferov so se v polletju povečala za 29,4 odstotka. Največji delež teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, ti so bili višji za 31,4 odstotka. Za nakup opreme se je porabilo za 109 odstotkov več.

Vplačila v proračun EU so bila višja za 9,6 odstotka. Glavnina povišanja teh izdatkov se je nanašala na plačila sredstev v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki so bila glede na enako obdobje lani višja za 18,6 odstotka.

Stanje dolga državnega proračuna se je med koncem maja in koncem junija povečalo za 138,4 milijona evrov oziroma za 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda na 36,501 milijarde evrov. Dolg se je zvišal zaradi izdaje zakladnih menic.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so v prvi polovici leta znašali 10,378 milijarde evrov in so bili glede na enako obdobje lani višji za 18,7 odstotka. Skupni konsolidirani odhodki so se povečali za 12,2 odstotka na 12,036 milijarde evrov, še izhaja iz julijskega pregleda javnofinančnih gibanj.

---