Minister Vrtovec: Slovenija ne pristaja na plačila ruskega plina v rubljih
Slovenija ne pristaja na plačilo dobav ruskega plina v rubljih, prav tako ne na izsiljevanje Rusije, je v okviru obiska vlade v južnem delu osrednjeslovenske regije danes povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Obeti za razpršitev preskrbe s plinom so po njegovi oceni dobri, za redukcije porabe pa trenutno ne vidi razlogov. Vrtovec pravi, da je odklonilno stališče do plačevanja ruskega plina v rubljih enotno na ravni EU in da od njega Slovenija ne odstopa. »Na plačilo v rubljih ne bomo pristali, prav tako ne na izsiljevanje,« je povedal v izjavi novinarjem v Grosuplju po uvodnem delu današnjega vladnega obiska v regiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v četrtek podpisal napovedani odlok, da morajo »neprijateljske« države, kamor spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, prek katerega bodo od danes plačevale za dobave plina. Če države ne bodo privolile v plačevanje v rubljih, se bo dobava po obstoječih pogodbah po Putinovih napovedih ustavila.
Kupci bodo po novem za plačevanje plina morali imeti odprt račun v rubljih pri banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Kot naj bi sicer Putin v sredo povedal nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in italijanskemu premieru Mariu Draghiju, pa bi ta lahko sprejemala evrska plačila in jih nato pretvorila v plačila v rubljih.
Medtem ko Vrtovec pravi, da Slovenija v tovrstno izsiljevanje ne bo privolila, so v Geoplinu za časnik Finance v četrtek povedali, da so bili o teh novih pogojih obveščeni iz medijev. Dodali so, da imajo do energetskega velikana Gazprom po dolgoročni pogodbi iz 2018 poravnane vse obveznosti, zato morebitna zaustavitev dobav zemeljskega plina v Slovenijo po 1. aprilu ni predvidena. Za N1 so medtem pojasnili, da vpliv morebitne spremembe valute plačila, ki bi se zgodila kot enostranska odločitev ene od pogodbenih strank, zanje ni sprejemljiva. »Stanje spremljamo in pripravljamo tudi ustrezne izhodne scenarije,« so še navedli.
Po plinovodih teče izključno ruski plin
Vrtovec je sicer danes opozoril, da po plinovodih v tem delu Evrope teče skoraj izključno ruski plin. Tako velja tudi za plin, ki v Slovenijo prihaja iz Avstrije. V 2020 so namreč slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu in spremljajočih skladišč uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina. Večina preostalega je prišla neposredno iz Rusije.
Zaradi te velike odvisnosti Slovenija po Vrtovčevih besedah išče vse možnosti, da bi oskrbo razpršila. Spomnil je na srečanja in pogovore visokih predstavnikov države v zadnjih dneh s sogovorniki v Alžiriji, Italiji, na Hrvaškem in v Katarju, kjer je sam prejšnji teden spremljal predsednika republike Boruta Pahorja.
V ponedeljek se bo Vrtovec medtem na Krku, kjer je Sloveniji najbližji LNG-terminal, srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislavom Ćorićem. Beseda bo tekla o možnosti dobav plina s Krka v Slovenijo – zmogljivosti terminala so sicer zakupljene, težava je tudi čezmejna prenosna infrastruktura – in tudi o sodelovanju Hrvaške v projektu drugega bloka krške nuklearke.
Možnosti, da Slovenija dobavo razprši, so po Vrtovčevem mnenju dobre, zato verjame, da bo to uspelo do konca tega leta. Država s temi aktivnostmi odpira vrata, potem pa je naloga dobaviteljev, da posle sklenejo, je dejal minister. Znova je tudi opozoril, da težava ni tolikšna, ko gre za pridobivanje novih dobaviteljev, ampak so problem zmogljivosti oziroma pomanjkanje LNG-terminalov v Evropi. Sloveniji bližnji je tudi Adriatic LNG Terminal v Rovigu blizu Benetk, katerega solastnik je katarska država.
Stvari so po ministrovih zagotovilih trenutno v tolikšni meri pod nadzorom, da ni treba skrbeti niti za naslednjo zimo, zaloge skladišč po EU pa so za pomlad in poletje dovolj napolnjene, tudi ko gre za za preskrbo velikih uporabnikov plina iz energetsko intenzivne industrije. Ali bo Slovenija sledila Nemčiji in Avstriji, ki sta aktivirali prvo fazo izrednega načrta za zagotovitev preskrbe s plinom v kriznih razmerah, nemška vlada pa je pozvala tudi k varčevanju s plinom? Vrtovec pravi, da se na ministrstvu sicer pridružujejo pozivom k varčevanju z energijo, saj je to vedno koristno, ne vidijo pa nobene potrebe po drastičnemu omejevanju porabe plina, saj so pretoki plina normalni.
Spomnil je, da imamo tudi v Sloveniji pripravljen protokol po vzoru Nemčije in Avstrije. Gre za akt o načrtu za izredne razmere pri preskrbi z zemeljskim plinom, ki je začel veljati poleti 2020. Predvideva tristopenjsko ukrepanje.
Prva stopnja predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav in poziv industriji k bolj racionalni rabi plina. Na drugi stopnji dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem elektrike, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent. Na tretji stopnji, ki velja za izredne razmere, pa dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki jih je mogoče prekiniti, industriji in proizvajalcem elektrike pa zaukažejo prehod na nadomestni energent. Pri tem dobava plina postane omejena.
Cene zemeljskega plina dosegle vrednost 1522 dolarjev
Kljub zaskrbljenosti, da bo zaradi spora okoli evropskih sankcij proti Rusiji in zahtev po plačilih v rubljih prekinjeno pošiljanje ruskega plina v Evropo, je ruski energetski velikan Gazprom danes sporočil, da plinovodi še vedno pošiljajo plin proti zahodu, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.
Tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov je po poročanju tiskovne agencije Interfax zatrdil, da bo danes v Evropo prečrpanih 104,4 milijona kubičnih metrov plina. To je skoraj največja dnevna količina, ki jo dovoljujejo veljavne pogodbe, poroča DPA. Dobava plina se tako nadaljuje kljub grožnjam Kremlja, da bo zaprl plinovode, če Zahod ne bo začel plačevati plina v rubljih. Zahodne sankcije proti Rusiji, ki so sledile napadu na Ukrajino, so prizadele rusko gospodarstvo in povzročile padec vrednosti rublja, siljenje k plačilu v rubljih pa bi pomagalo okrepiti rusko valuto, navaja DPA. Vendar je Zahod to zahtevo Moskve zavrnil.
Danes je začel veljati nov predlog, ki dovoljuje plačila v dolarjih ali evrih, vendar morajo kupci za plačevanje plina imeti odprt račun v rubljih pri banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Kot je že v sredo poročala DPA, bi ta lahko sprejemala evrska plačila in jih nato pretvorila v plačila v rubljih. Kot poroča DPA, za zdaj še ni jasno, ali so zahodni kupci odprli takšne račune.
Danes so cene zemeljskega plina v Evropi ob začetku trgovanja na Londonski borzi ICE dosegle vrednost 1522 dolarjev za tisoč kubičnih metrov oziroma 133 evrov za megavatno uro, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Po zadnjih podatkih je za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo maja na Londonski borzi ICE treba odšteti 123,5 evra za megavatno uro, kar je okoli 1,9 odstotka manj kot v četrtek.
