Christopher Walken ostaja plesni prvak

JACK SAVORETTI ft. MIKA –- Youth & Love

Jack Savoretti je britansko-švicarski avtor in pevec, ki stilsko kakih dvajset let caplja za Stingom, včasih za Joejem Cockerjem. Skratka, muzika, ki jo poslušajo 'atiji', očetje in fotri v svojih passatih. Vsaj načeloma je tako. Tale komad je tako imenovan repesaž-singl, to je song, ki se ga marketinško izpostavi že krepko po izidu kapitalnega oziroma albumskega dela. Savorettijev šesti album Singing to Strangers je bil predstavljen že spomladi. Zdaj se je zelo prijetni, dobro zastavljeni in enako dobro izvedeni mainstream popevki pridružil tudi pevec Mika, pred leti za kratek čas zelo priljubljen po vsej Evropi, zdaj pa samo še v Italiji. Savoretti je za nastop pred mikrofonom poprosil Miko, za nastop v videu za tole kompozicijo pa prijatelja, angleškega igralca Davida Bradleyja. Bradley je znan po vlogi v filmih iz franšize Harry Potter. Veteran odpleše izvrstno, a Christopherja Walkena iz videa za bigbeatovski super hit Weapon of Choice (avtor Fatboy Slim) nikoli, nikoli ne bo dosegel. Samo toliko, da ne bo kdo mislil, da je tole, čeprav ni slabo, kaj specialnega. Ni. Houk.

OCENA: 3

TEI SHI – Even If It Hurts

O, kul. Tei Shi je nazaj. In to že po dveh letih in pol. Toliko je minilo od izida prvenca Kolumbijke, rojene v Argentini, odrasle v Kanadi in delujoče v New Yorku. Tei ima, kot pravijo Angleži, class, kar pomeni imenitnost, gracioznost, okus in prefinjenost v enem. Shijeva poje bolj šepetaje, čutno in blazno seksi. Univerzalno sicer drži, da če se pevka po kreativno pomoč zateče k producentu Bloodu Orangu (tako kot so se v zadnji dekadi tudi že Solange, FKA Twigs, Sky Ferreira, Carly Rae Jepsen, Florence Welch idr.), potem upanje, da bomo nemudoma zaznali nežen in vabljiv songovski tok, lahko samo ostaja, pravzaprav vzhaja. Basovsko so Oragejevi komadi plahi, če ne kar shirani, toda to pretežno visokotonstvo še vedno vsebuje težko razložljiv, a vendar nadvse močan magnetizem. Tole je ena sama hipsterska eleganca. Odlično. Za polizat.

OCENA: 5

TROPSKI ft. MONIKA MULEC -– V ogledalu

Tropski je vroč. Po imenu vsekakor. Po tem, kar zapoje v svoji novi uspešnici pa, se bojim, malček manj. Temeljna ideja tega songa je izpoved o neuspešnem iskanju sreče. Opa. Pa saj to je rap! Od tu naprej se že, pa najsi bo zanj kriv katerikoli od retrovizorjev, nepovratno pogovarjamo o verižnem trčenju. Podlaga, ki jo je skoval YNGFirefly, ni slaba. Ta hiper-občutljivost in nastopaška preplašenost našega vrlega Tropskija, ta je kritična. Refren, ki ga ima pod kontrolo pevka Monika Mulec, je deja vu deja vuja. A Tropski vztraja in vztraja. In postaja Samo Sam, ki je še en komaj komaj, pa še to samo polposrečen primer glasbenika, ki nekaj bi, pa še sam ne ve, kaj bi. Tropski, dajva se zmenit tako. Namesto za 2 minuti in 44 sekund se ti v ogledalo zazri za kakih 22 ali pa kar za 444 dni in nam šele nato podaj kakšen bolj kreposten raport. Videospot je pa ok. Malo hoste, malo ribnika. Eh, londonskega Cityja pa od nikoder. Ta konkreten kontrast še pride. Pod črto pa: da naj bi si tole vrtel in nato požvižgaval še kak teden ali celo dlje. To pa ne, ne, ne stari.

OCENA: 2

IMPERIJ – Selena

Nekateri imajo pač srečo. Hobi programi, ki se posamezniku zalepijo v podzavest, sčasoma postanejo izvir vsega smisla tega občestva in našega ždenja v njem. Nevoščljivci te fore resda komentirajo z nesramnostjo, ki pa je vseeno zimzeleno smešna: Vsak bik ima svoj štrik! Prav. Legitimno. Resnično. Fair play naj velja. Če se hobiju reče ustvarjanje žnj rock glasbe, tudi v redu. In zdaj nastopi Selena. In jo poslušam in poslušam in poslušam. In ko se mi pred očmi dokončno stemni, se spomnim na svoje stare buddyje, na gledališko klapo Grapefruit. Grejpsi, kot se jim reče, so bili pravi kladvi. Marko Miladinovič Milc je bil eden od njih. Predstave gledališke gverile Grapefruit so bile smešne za crknit. Grejpsi so nekoč nastopili  tudi v TV-reklami, ki je skoraj ponarodela. Za neke barve je šlo. In v tem oglasu Jureta Soltarja kolega mostiščar oziroma koliščar pohvalno posvari: "Ti pa ‘maš domišljija." Jure mostiščar oziroma koliščar mu odgovori: "Kam pa pridemo brez domišljija!" Kam? V Imperij. Direkt’ tja.

OCENA: 1/2