Petek, 20. 1. 2023, 17.26
1 leto, 3 mesece
Lovci na zaklade iščejo dragocenosti, ki jih je zakopala zloglasna Islamska država
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,53
Islamska država je na vrhuncu svoje moči obsegala velike dele Iraka in Sirije.
Ruševine Iraka in Sirije so prava zakladnica, nekdanji sovražniki pa tekmujejo, kdo bo odkril zakopane plemenite kovine, dolarje in dragulje.
Islamska država je bila pred leti strah in trepet Bližnjega vzhoda in Zahoda. Na vrhuncu svoje moči je nadzorovala velik del Sirije in Iraka. Ko je začela doživljati poraze in se je njeno ozemlje začelo krčiti, so pripadniki Islamske države na več koncih zakopali nagrabljeno bogastvo. Zdaj to skrito bogastvo iščejo različni lovci na zaklade.
Iskanje skritih zakladov
Kaj in koliko je bilo zakopanega med begom poraženih članov Islamske države, ni znano. Toda do zdaj izterjani zneski so neustavljiva vaba za vse več uradnikov in lovcev na zaklade, piše britanski Guardian.
"To ni mit," je o zakladih dejal nekdanji član Islamske države, ki zdaj živi v Siriji. "Ampak živih je le nekaj ljudi, ki vedo, kje so skriti ti zakladi. V nekaterih primerih so zaporniki Islamske države in pohlepni pazniki sklepali kupčije o svobodi v zameno za bogastvo.
Zaklad v vodnjaku
V nekem drugem primeru so milice, vojaške enote, plemena in vohuni vpleteni v dolgoletni zastoj v bližini domnevnega skrivališča zaklada Islamske države. Zastoj zato, ker nobena od skupin ni pripravljena deliti plena, zato so pripravljeni čakati v upanju, da bo tekmec za zaklad izgubil zanimanje.
Zloglasno Islamsko državo je od leta 2014 do svoje smrti leta 2019 vodil samooklicani kalif Abu Bakr Al Bagdadi.
Južno od iraškega mesta Al Kaim tako potrjena zaloga zlata in dolarjev v skupni vrednosti okoli 16 milijonov dolarjev nedotaknjena leži pod vodnjakom, kamor je bila zakopana konec leta 2018. Šiitske milice, pripadniki različnih plemen, Islamska država in iraški uradniki vedo za njeno lokacijo, vendar zakopane zaloge zlata in denarja nihče ne upa izkopati, ker se bojijo jeze svojih tekmecev.
"Vsi že dolgo opazujejo vodnjak," je Guardianu povedal vir iz krogov vodstva libanonskega Hezbolaha v Iraku. "Če bi ga ena skupina poskušala zavzeti, bi jih drugi pobili. Verjetno bi lahko vzeli zaklad iz vodnjaka, vendar ga je od tam nemogoče spraviti na varno."
Največ zakladov je skritih v Mosulu
Kot pravijo policisti, zaporniki Islamske države in obveščevalci, največ možnosti za najdbo zaklada ponuja mesto Mosul. Čeprav sta mesto in Velika mošeja Al Nuri, kjer je zdaj mrtvi vodja Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi sredi leta 2014 razglasil tako imenovani kalifat, skoraj v celoti obnovljena, ruševine še vedno prinašajo presenečenja.
Največ zakladov oziroma zakopanega denarja in dragocenosti so pripadniki Islamske države pustili za seboj v mestu Mosul v Iraku.
Pred dvema letoma je višji iraški policijski uradnik v enem od uničenih domov našel torbo z denarjem v vrednosti 1,5 milijona dolarjev. "Preštel sem denar in se odločil, da ga dam vladi," je dejal častnik, veteran boja proti Islamske države. "Mislil sem, da je to moja dolžnost. Veš, kaj so mi rekli? 'Kje je preostalo?' Namesto da bi se mi zahvalili, mi je to prineslo sume in težave. Želim si, da jim tega denarja ne bi dal, in naslednjič ga ne bom."
Policist je britanskim novinarjem pokazal svojih pet vojnih ran, tri naboje in dve brazgotini od šrapnela. "Kaj nam je dala država za naša odrekanja? Ne veliko," je izjavil. V bližini njegove pisarne v starem mestnem jedru sta dve domnevni najdišči zakladov, obe znani vsem varnostnim silam, ki nadzorujejo mesto. "Eno je v bližini Unescove hiše in drugo nedaleč stran," je dejal. "Nihče si jih ne upa vzeti, ker so v bližini kamere. In nihče se ni strinjal s tem, kdo kaj dobi."
