»Gotovo bo jeseni več prosilcev za pomoč. Že zdaj beležimo porast, ni pa še tako množičen, da bi ljudje stali pred našimi vrati. Po navadi je bilo poletje dokaj mirno, zdaj pa ljudje že nosijo prošnje za pomoč,« o dogajanju na Goriškem pravi sekretarka tamkajšnjega območnega združenja Rdečega križa Neli Skočaj.
Zaradi draginje ne zmorejo skozi mesec
Poleg rahlega trenda naraščanja števila prosilcev opažajo še, da si tisti, ki že dobivajo materialno pomoč, želijo, da bi jo dobili pogosteje. Povečalo se je tudi zanimanje za viške hrane, ki jo Rdeči križ dobi v programu donirane hrane. »Ljudje nam povejo, da enostavno ne zmorejo in da jim zmanjka, ker se je že vse tako podražilo. V preteklosti smo dobili veliko prošenj za plačilo položnic, zdaj pa ljudem že veliko pomeni tudi pomoč v obliki hrane. Če ti ni treba tolikokrat v trgovino, se to pozna,« pravi sekretarka. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo sami, upokojenci z nizkimi pokojninami in invalidi, ki so odvisni od nizkih invalidskih prejemkov.
Tudi v Škofijski karitas Koper še ne opažajo množičnega priliva novih prosilcev za pomoč. »Število prosilcev zaenkrat ostaja enako, so pa zneski na položnicah višji. Potrebe so zaradi tega večje,« opaža Marjana Plesničar, ki spremlja razdeljevanje pomoči. Slovenska Karitas zbira namenska sredstva za nakup kurjave, ob začetku šolskega leta pa dobijo družine s šoloobveznimi otroki zvezke in bone za nakup šolskih potrebščin. »To je ustaljena praksa. Ljudem pride ta pomoč zelo prav in so je zelo veseli,« pojasnjuje. Ta pomoč ne gre le brezposelnim, ampak tudi zaposlenim. »Delež ljudi, ki so zaposleni, vendar zaradi prenizkih plač še vedno potrebujejo pomoč, je kar velik.« Kaj bo v naslednjih mesecih, ko naj bi učinki draginje še bolj izničevali plače, si Plesničarjeva ne upa napovedovati. Želi si, da dodatnih potreb po pomoči ne bi bilo, a bolj realno je pričakovati, da se bo število prosilcev povečalo.
Vedno več je ’revnih zaposlenih’
Tudi Rdeči križ Slovenije vlaga vse napore v to, da blaži stiske socialno ogroženih posameznikov in družin, rednih prejemnikov pomoči kot tudi tistih, ki se na njih obračajo na novo, so nam sporočili iz Rdečega Križa Slovenije (RKS). »Z mrežo 56 območnih združenj je RKS v preteklem letu z materialno pomočjo pomagal prek 115.000 socialno ogroženim posameznikom širom Slovenije ter v ta namen razdelil več kot 2.600 ton različnih prehranskih izdelkov, 180 ton higienskih pripomočkov, 238 ton rabljenih oblačil in obutve, več kot 5.500 otrokom pa smo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin ter 1.600 otrokom omogočili brezplačne tedenske počitnice na morju,« so pojasnili. Kot pravijo, se je tudi pri njih povečalo število tistih, ki prosijo za pomoč. » V tem trenutku v nacionalnem društvu ocenjujemo, da se nam je število prosilcev povečalo za 3 do 5 odstotkov, število pa se nam povečuje tudi zaradi nove kategorije oseb, ki je potrebna pomoči, tj. beguncev iz Ukrajine. Zaznavamo tudi, da se povečuje število prosilcev in prejemnikov pomoči, ki so zaposleni in prejemajo minimalne plače – to so t. i. revni zaposleni. Socialne stiske pa se poglabljajo pri vseh prejemnikih naše pomoči, še zlasti pa pri osebah, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, enoroditeljskih družinah, družinah z več otroki ter pri starejših/upokojencih, še toliko bolj, če živijo v enočlanskem gospodinjstvu.«
Tudi poleti so podarili veliko pomoči, so še poudarili, tako so dostavili 150 ton osnovnih prehranskih izdelkov na njihova območna združenja, dostavili 45 ton pralnega praška, socialno ogroženim otrokom pa so s pomočjo donatorjem omogočili letovanje na Debelem rtiču, letos je tako tam letovalo več kot 1000 socialno ogroženih otrok, več kot 5. 500 otrokom pa bodo zdaj pomagali s šolskimi potrebščinami.
Za položnice so dali pol milijona evrov
"V lanskem letu smo imeli več kot 3.500 prejemnikov redne finančne pomoči – zgolj za plačilo položnic smo razdelili več kot pol milijona evrov sredstev. Število prošenj se povečuje – velja za vse oblike pomoči, bližajoča se jesen in začetek novega šolskega leta, energetska kriza in energetska draginja ter zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in hrane pa nas postavlja pred velike izzive – kako biti odziven na zahtevne razmere in potrebe vseh, ki so pomoči potrebni," so še dodali na RKS.
Za izredne socialne pomoči letno več kot 20 milijonov evrov
2017
20,97 mio evrov
2018
21,42 mio evrov
2019
22,61 mio evrov
2020
25,20 mio evrov
2021
23,81 mio evrov
2022 (do vključno junija)
11,04 mio evrov
(Vir: MDDSZ)
Država socialno ogroženim nudi denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, ko gre za upokojence. Kdor se znajde v stiski le v nekem prehodnem obdobju, lahko zaprosi za izredno denarno socialno pomoč. Medtem ko se število prejemnikov redne denarne socialne pomoči znižuje (junija lani jo je prejemalo nekaj manj kot 60.000 prejemnikov, letos pa 52.000), se število prošenj za odobritev izredne denarne socialne pomoči zdaj povečuje, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Po njihovem opažanju temu botruje prav višanje cen življenjskih potrebščin. Prosilci v vlogi za pridobitev izredne denarne pomoči največkrat navedejo, da jo rabijo za kritje stroškov položnic in hrane oziroma kritje stroškov ogrevanja.
Namesto višje izredne pomoči energetski dodatki
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v lanskem letu samo za izplačilo izrednih denarnih socialnih pomoči namenilo 23,81 milijona evrov, kar je sicer okoli 1,4 milijona evrov manj kot leto poprej. Takrat je zanje šlo več kot 25 milijonov oz. največ v zadnjih petih letih.
Na ministrstvu sicer obljubljajo, da bodo najšibkejšim glede na vse višje življenjske stroške pomagali, toda ne v obliki višjih izrednih denarnih socialnih pomoči: »V okviru prizadevanj za pomoč najranljivejšim prebivalcem v tem trenutku ne načrtujemo dviga zneska izredne denarne socialne pomoči, temveč interventni ukrep izdaje energetskih dodatkov, ki bodo prejemnikom jeseni omogočili, da prebrodijo stisko zaradi podražitve energentov.«
Vedno več prošenj na Centrih za socialno delo
Na Centru za socialno delo Primorsko-Notranjska, ki pokriva tudi območje Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice, potrjujejo, da dobivajo vedno več vlog za izredno denarno socialno pomoč. "Vloge se vse pogosteje nanašajo na potrebo po nakupu energentov: drva, peleti, kurilno olje. Zaznavamo, da vlagatelji zaprošajo za izredne denarne socialne pomoči bistveno prej kot pretekla leta. Kot razlog za to navajajo pričakovane višje cene. Povedo, da so na primer peleti občutno dražji, na trgu jih primanjkuje, ker je večje povpraševanje kot ponudba. Enako velja za nakup drv," pojasnjuje direktorica CSD Primorsko-Notranjska Kristina Zadel Škrabolje. Tudi oni opažajo, da se na CSD za pomoč vedno pogosteje obračajo tudi zaposleni z nizkimi prihodki in ne več le upokojenci, prejemniki denarne socialne pomoči in druge ranljive skupine.
Nič drugače ni na Centru za socialno delo (CSD) Sp. Podravje, kjer ta čas prejemajo vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev, ki povprašujejo glede izredne denarne socialne pomoči. »Ljudje kličejo, med njimi je tudi precej takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč. Bojijo se, da bodo cene jeseni še višje. Že lani so nam upravičenci znali povedati, da so plačali za kurjavo več, a so kurili manj,« je dodala pomočnica direktorja na ptujski enoti Valerija Ilešič Toš. Z vprašanji in vlogami za izredno denarno socialno pomoč se te dni na CSD obrača veliko prebivalcev tako s Ptujskega kakor tudi Ormoškega. Številne družine, zlasti z več otroki in nižjimi prihodki, kakor tudi starejši, ki prejemajo nizke pokojnine, so v vse hujših stiskah zaradi višanja cen hrane in ostalih življenjskih potrebščin. Življenje postaja vedno težje tudi v družinah, kjer sta oba starša zaposlena, a jim plača ne zagotavlja več dostojnega življenja. »V poletnih mesecih veliko težavo zlasti velikim družinam predstavlja nakup šolskih potrebščin. Pri tem jim poleg CSD pomagajo tudi razne humanitarne organizacije, ki zbirajo šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. V preteklih letih se je na ta račun med drugim nabralo tudi kar nekaj dobro ohranjenih šolskih torb in peresnic. Ko jih prejmemo, pokličemo prejemnike in vse razdelimo praktično v dnevu ali dveh. Ljudje se vedejo zelo odgovorno, saj vzamejo tisto, kar zares potrebujejo,« pravi Ilešič Toševa in nadaljuje, da ta čas prejemajo tudi vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev zaradi drage kurjave. »Ljudje so v strahu, saj pričakujejo, da bodo jeseni cene še višje. Številni povprašujejo glede pogojev za pridobitev izredne pomoči za kurjavo, med njimi je tudi kar nekaj takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč.«
Pri tem pa opaža, da se družine v stiski, kjer sta oba starša zaposlena, na CSD obrnejo zares v zadnji sili: » Sami želijo rešiti težave in se na nas obrnejo, ko so zares v hudi stiski – na primer dan pred odklopom elektrike, izvršbo …«
Jeseni pričakujejo porast vlog
Skupno število prejetih vlog za izredno denarno socialno pomoč sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani (od januarja do julija) bistveno ne odstopa. Na Ptuju jih je bilo do junija letos 2061, lani v enakem obdobju 1996, v Ormožu pa nekaj manj, letos 363, lani 409. V prejšnjih dveh letih so sicer zanje poleg rednih prejemnikov socialnih pomoči zaprošali predvsem tisti, ki so ostali brez službe ter samozaposleni, ki so začasno potrebovali pomoč.
Lahko pa se pokaže razlika v drugi polovici leta, ko ljudje v večji meri kupujejo kurjavo. Ilešič Toševa ocenjuje, da v tem času že prihaja do povečanega števila vlog: »Predvidevamo, da bo porast teh vlog opazna zlasti v jesenskih mesecih, ko ljudje bolj množično nabavljajo kurjavo. Zelo so zaskrbljeni že zdaj in temu primerno se bomo morali odzvati, jim pomagati, kar nam je seveda v okviru zakona dopuščeno.«
Starejši nimajo za hrano
Zaradi vse dražjega življenja pa se v stiskah znajdejo tudi posamezniki, ki živijo v mestnem okolju, ter starejši z nizkimi pokojninami. »Tudi pri nekaterih starejših opažamo, da se še vedno s težavo obrnejo na nas. Gre za ljudi, ki živijo zelo skromno, so odgovorni v smislu, da želijo samo poskrbeti zase in ne prositi za pomoč. Po plačilu vseh položnic, kar storijo najprej, jim za preživetje praktično ne ostane nič. V takšnih primerih prebivalce MO Ptuj napotujemo tudi na Društvo Ars Vitae, kamor gredo po donirano hrano. In za to so izredno hvaležni,« je dodala sogovornica.
Izredna socialna pomoč od 422 za posameznika do 1.160 evrov za družino
Izredna denarna pomoč je sicer namenjena za kritje izrednih stroškov (naravnih nesreč, smrti v družini ipd.). Prosilci jo uporabijo sicer predvsem za kurjavo, plačilo položnic za elektriko, vodo, najemnino ...
Zneski pomoči so različni, odvisno od tega, ali gre za samsko osebo, par ali družino, ali je delovno aktivna ipd. Enkratna višina izredne denarne pomoči znaša največ 422 evrov za samsko (delovno neaktivno) osebo ali največ 1.160 evrov za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve. Skupni najvišji znesek v celotnem koledarskem letu, če seveda posameznik izpolnjuje pogoje, je 2.109 evrov za samsko nezaposleno osebo ali največ 5.801 evro za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve, pri čemer se lahko trikratnik cenzusa dodeli le v izrednih primerih (zaradi potresa, poplave, ujme ...), dvakratnik cenzusa pa npr. za poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv za ogrevanje ipd., ne pa za poplačilo dolgov. Po nakazilu pomoči je upravičenec dolžan predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju. Če tega ne stori, 14 mesecev ne more prejeti tovrstne pomoči, četudi se znajde v stiski in bi bil do nje upravičen. Kot še pojasnjuje Ilešič Toševa, kar nekaj upravičencev v določenem času potrebnega dokazila ne dostavi.
Povečanje solidarnosti po svetu
Ob vse večjih humanitarnih potrebah se mora povečati tudi solidarnost, so prepričani na Slovenski Karitas. Zato so ljudi, ki zmorejo pomagati, povabili k večji solidarnosti. Stiske po svetu so namreč zaradi posledic podnebne krize, covida in vojn vse večje. Število ljudi, ki naj bi letos potrebovali humanitarno pomoč, se je povečalo na 303 milijone, kar je 29 milijonov več kot decembra lani. Priča smo svetovni prehranski krizi brez primere, ki je še posebej huda na območjih Afriškega roga in Sahela, kjer milijone ljudi pestita huda negotovost preskrbe s hrano in podhranjenost, opozarjajo v Slovenski karitas. "Najhuje je v Keniji, Somaliji in Etiopiji. Spregledati ne smemo niti področij pozabljenih kriz, kot so Sirija, Afganistan, Libanon, Jemen, Venezuela in drugih držav Afriškega roga," izpostavljajo.
