Dva referenduma o Zakonu o RTVS, ki sta prinesla popolnoma drugačen izkupiček

"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?" Tako se je pred 12 leti glasilo vprašanje, ki je v času vlade Boruta Pahorja na referendumu o Zakonu o RTV Slovenija spraševalo volivce. Takratna ministrica za kulturo Majda Širca je dejala, da bo, če zakon pade, to velik udarec za RTV Slovenija. 

Ker so eno leto po referendumu zakoni nedotakljivi, bo RTVS "vsaj še eno leto v vsakdanjem življenju čutila vse slabosti t. i. Grimsovega zakona, ki smo jih čutili vsi skupaj v preteklosti", je dejala. A strah ministrice se je uresničil. Zakon ni ugledal luči dneva.

Volilna udeležba je takrat znašala le 14,78 odstotka, skupaj je na 3381 rednih voliščih glasovalo 252.343 volivcev, neveljavnih glasovnic je bilo 2348 oz. slab odstotek. Rezultat pa: zakon je podprlo 69.175 oz. 27,67 odstotka volivcev, proti njemu pa je bilo kar 180.820 oz. 72,33 odstotka volilnih upravičencev.

Poraz iz leta 2010 se tokrat ni ponovil. Volivci so se referenduma udeležili v veliko večjem številu (po trenutnih rezultatih je namreč referendum na volišča spravil več kot 40 odstotkov volilnih upravičencev), na vprašanje "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 21. julija 2022?" pa so se v večini opredelili ZA.

V obeh referendumih so sicer zagovorniki spremembe Zakona o RTV Slovenija poudarjali, da obstoječi zakon ni dober ne za svobodne medije ne za državljane. Širca je pred 12 leti dejala, da je bil t. i. Grimsov zakon narejen čez noč, da je plod politične odločitve in da je prinesel v javni servis nezdrav duh političnega vpliva.

Podobni očitki so se glasili tudi v tokratni kampanji ZA novelo Zakona o RTV Slovenija, kjer so poudarjali predvsem, da bo novela javni servis osvobodila primeža politike. A kampanja je bila očitno tokrat veliko bolj učinkovita.

Na volišča je po še vedno neuradnih rezultatih zvabila kar 672.601 volivcev, neveljavnih glasovnic je bilo 2193. Tudi rezultati slikajo popolnoma drugačno sliko: 62,57 odstotka oz. 419.461 volivcev je na tokratnem referendumu novelo zakona potrdilo, proti pa je glasovalo 37,43 odstotka oz. 250.947 volilnih upravičencev.