FOTO: Padalci, akrobati, letala in helikopterji v Prečni

30.8.2021 | 13:15

Več fotografij spodaj v fotogaleriji

Več fotografij spodaj v fotogaleriji

FOTO: Padalci, akrobati, letala in helikopterji v Prečni
FOTO: Padalci, akrobati, letala in helikopterji v Prečni

Aeroklub Novo mesto letos obeležuje 70-letnico delovanja. Na letališču v Prečni je potekala krajša akademija, ki so ji prisostvovali tudi župan mestne občine Novo mesto, mag. Gregor Macedoni, direktorica občinske uprave občine Straža gospa Polonca Špelko Krštinc in pomočnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva podpolkovnik  Aleš Zajc.

Aeroklub Novo mesto je dejansko že skoraj ¾ stoletja nosilec letalske dejavnosti na Dolenjskem in širše. Dejavnosti društva je tako bogata, da bi napolnila zajetno monografijo, obstaja obsežno slikovno gradivo in seveda arhivi dnevnikov letenja in uporabljene letalske tehnike iz katerih je možno črpati zanimive informacije.

Namen društva je že od ustanovitve dalje širjenje letalske kulture in letalstvo v najrazličnejših oblikah:

- letalsko modelarstvo so bila prva vrata, skozi katera so najmlajši lahko vstopili v svet letalske mehanike, aerodinamike in športa,

- jadralno letenje je dostopno že srednješolcem, nivo znanja osnovnega teoretičnega tečaja jadralnega letenja je nadgradnja srednješolskega znanja, ki ga v naši letalski šoli vsako leto osvoji nekaj kandidatov,

- padalstvo je nekoliko specifična oblika letenja, ki v klasični obliki poteka samo v smeri od zgoraj navzdol, vendar prav tako pogojuje obilo znanja in srčnosti pri izvajalcih,

- nekaj časa smo imeli tudi balonarsko sekcijo, ki pa v naših krajih nikoli ni doživela večjega obsega,

- motorno letenje je seveda najbolj prepoznavno in tudi najbolj raznolika oblika letenja. Šolanje v naši letalski šoli in pridobivanje izkušenj skozi nalet na klubskih letalih je omogočil mnogim, da so v letalstvu našli svoj poklic, življenjski hoby, nekateri pa so samo poizkusili čare letenja, vendar jih je življenjska pot odpeljala iz letalskih sfer. Zagotovo pa so tudi takim ostali lepi spomini in nekaj nostalgije.

Letalstvo je zahtevna, kompleksna dejavnost. Od trenutka, ko se letalo premakne, padalec odskoči ali letalski model začne pospeševati se vse dogaja hitro, zakoni fizike za gibajoče predmete so neusmiljeni. Za varno in uspešno letenje morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. Poleg visoko kompetentnih ljudi potrebujemo dobro organiziranost, potrebujemo zahtevno opremo (poleg letal tudi zemeljsko opremo) in obsežno infrastrukturo.

Letalska zgodba se je v Novem mestu začela že pred drugo svetovno vojno z vzletanji in pristajanji letal na travniku tukaj ob Temenici. Kraljevi Aeroklub je dobil na zasebnih zemljiščih od Jugoslovenske ratne mornarice in vazduhoplovstva služnostno pravico za uporabo travnika za letenje. Kraljevi vojaški piloti iz Zagreba so na letnem trenažnem taboru postavili šotore in začasen most čez Temenico ter ostajali po štirinajst dni. Imeli so okrog dvanajst dvokrilcev.

Ob sobotah je prihajal na ta travnik z dvokrilcem tudi ljubljanski pilot Repé, izvajal zabavni program in vozil tudi potnike.

Septembra 1943 je s Primorske z dvokrilcem priletel v Prečno partizanski politik Aleš Bebler in šel poročat na sestanek v osvobojeno Novo mesto.

Začetki povojnega aerokluba segajo v leto 1948, ko je v okviru Okrajnega odbora Ljudske tehnike začel delovati modelarski krožek in šolanje jadralnih pilotov, ki se je odvijalo v Kosovi dolini z Vrabcem in štartom na gumo. Sodelovalo je 14 pilotov in nadaljevalo se je tudi naslednje leto. Ko je eden od učencev vrabca prevlekel in strmoglavil, se je šolanje končalo. Udeleženci, ki so tam uspešno opravili 325 nekaj sekundnih »letov«.

Na vzletišču v Prečni ob Temenici pa je leta 1952 prvo skupino začetnikov šolal na dvosedem jadralnem letalu Roda letalski učitelj Janko Slabe, ki so ga poslali v Novo mesto z Glavnega odbora Ljudske tehnike v Ljubljani. Vzletali so »na vitel«. Po uspešnem kontrolnem letu so presedlali na enosedo Čavko. Leti so trajali od 30 sek. do 2 minuti, letelo pa je skoraj 40 pilotov.

V letu 1951 so udarniško dogradili lopo za letala. Ob odprtju lope so pozno poleti priredili letalski miting s tekmovanjem modelarjev in akrobatskim nastopom jadralcev, motornjakov in preletom vojaških reaktivnih letal.

Prvo motorno letalo, dvokrilni PO-2, na katerem so potekali prvi tečaji za motorno letenje, je klub dobil leta 1953, vendar je jeseni 1955 ob prisilnem pristanku na južnem pobočju Gorjancev zgorelo, v njem pa je umrl tudi pilot, učitelj letenja in upravnik Nikica Bulé.

Prve padalce v Prečni je leta 1956 šolal Stane Bizilj iz Ljubljane.

Po prihodu Franca Klemenčiča, ki je poleti 1958 z vzletišča v Prečni letel najprej za štab mladinskih delovnih brigad na gradbišču avtoceste Ljubljana-Zagreb, je postajala dejavnost kluba vse bolj načrtna. Pridobili so nova motorna in jadralna letala, delovale pa so jadralska, motorna, modelarska in padalska sekcija, ki so se tudi v slovenskem merilu vse bolj uveljavljale.

Vzletno-pristajalna steza ob Temenici, je bila za vzletanje zaradi ovir omejeno uporabna samo v smeri 140, za pristajanje pa v 320, in še to v rahlem loku. Ker je bila steza za motorno šolanje prezahtevna, so gostovali na travnati VPS v Polju pri Ljubljani.

Prelomnico v razvoju Aerokluba Novo mesto je pomenil prihod Zdenka Hlavatyja, ki se je na vojaški akademiji v Harkovu v Sovjetski zvezi izšolal za projektiranje letal, za lovskega pilota in učitelja letenja pa na letalski akademiji v Pančevu. S svojo podjetnostjo in izjemno sposobnostjo navduševanja sogovornikov za svoje zamisli je dodobra razgibal razmišljanja novomeških letalcev. Začela se je borba za novo vzletno-pristajalno stezo. Ponujala se je gmajna med zaloško opekarno in straškim Srebotnikom – v lepi okolici, toda na nemogočem, močvirnem terenu.

Uspeli so pripeljati pokojnega generala Viktorja Bubanja, takratnega komandanta jugoslovanskega Vojnega le­talstva. Novomeščani so s predsednikom občinske skupščine uglednemu gostu razložili idejo o novem letališču. Namestitev letališča na nadmorski višini 174 metrov, ravno prav daleč od državne meje, in kot alternativa za vojaško letališče v bližnjih Cerkljah je bila tudi za vojsko močno zanimiva. Podpisali so pogodbo o pomoči armade novomeški skupščini pri gradnji letališča »Novo mesto«. Dela so stekla 1970, leta 1973 so dokončali zemeljska dela, ker pa se je morala posejana trava dobro ukoreniniti, smo se letalci preselili na novo stezo šele naslednje leto. Zgradili tudi asfaltni stezi za voženje, ob njih pa zaklonilnike (kaponirje) za zaščito letal, ki naj bi jih v njih parkirali. Ob zaključku del je VP Cerklje s pogodbo predala vso novo infrastrukturo v upravljanje Aeroklubu.

Z letom 2007 je zaživela nova občina Straža, na katere ozemlju danes leži vzletno-pristajalna steza, v novomeški so poslopja okrog lope za letala.

Z novim, velikim letališčem so se široko odprle nove možnosti za delovanje društva. Nemogoče je v kratkem pregledu našteti vse dosežke, naj naštejemo res samo nekatere:

Letalski park se je krepil in posodabljal, prihajala so kovinska in plastična jadralna letala, ki so omogočala daljše prelete in udeležbo na tekmovanjih. V začetku 70 let smo pod predsedovanjem g. Avgusta Avbarja izjemno okrepili tudi motorni park s sodobnimi ameriškimi letali Piper in Cessna, ki so bila več kot 40 let hrbtenica naše dejavnosti. Šele v letu 2008 smo kupili novo, sodobno opremljeno motorno letalo Cessna, ki pa ga zaradi visok stroškov financiranja in vzdrževanja nismo mogli obdržati.

Obseg jadralnega letenja se je povečeval iz nekaj sto ur letno na krepko preko 1000, prav tako motorno letenje.

Leta 1996 so obnovili lopo za letala in položili asfalt na stezo za voženje od lope do glavne steze.

Na področju infrastrukture je društvo ravno v času, ko zaključuje izredno pomembno težavo povezano z lastništvom nepremičnin društva. Nekdanje »splošno ljudsko premoženje« je v okviru privatizacije prešlo v lastništvo KZ Krka, česar v mnogih poskusih niso uspeli urediti. Šele preko sodnih postopkov in tudi ob pomoči MO Novo mesto se situacija končno razrešuje. Urejeno lastništvo bo omogočilo investicije v že precej dotrajane objekte.

Velik obseg dejavnosti in učinkovito šolanje na vse področjih je vodilo tudi k visokim športnim rezultatom, tudi svetovnega ranga:

- Cvetka Klančnik je bila desetletje svetovna rekorderka v hitrostnem preletu 100 km trikotnika, modelarji so bili mnogokrat člani državne reprezentance v različnih kategorijah, osvajali so medalje na svetovnih prvenstvih (Danijel Terlep 2. mesto mladinsko svetovno, član zmagovalne ekipe; Damjan Žulič 3 mesto), v svetovnem pokalu (Damjan Žulič 1.,2.,3. in 4 mesto), evropskih in državnih prvenstvih, ter na mnogih visoko rangiranih pokalnih tekmovanjih,

- Darinka Uhan je bila večkratna jugoslovanska državna prvakinja v padalstvu,

- Člani društva so dosegali izvrstne rezultate v motornem letenju, medalje na jugoslovanskem državnem aero-reliju, slovenskem prvenstvu in na različnih pokalnih tekmovanjih,

- Redno so se udeleževali jadralnih prvenstev in osvajali pogoje za različne FAI značke do najvišjega nivoja »Diamantni C«.

Spreminjanje socialno-ekonomskih razmer je dejstvo, ki močno vpliva tudi na razmere v Slovenskem letalstvu. V Aeroklubu Novo mesto se skušajo temu spreminjajočemu okolju kar najbolje prilagajati.

Vizija prihodnjega delovanja Aerokluba je v tesni povezavi s prihodnostjo Letališča Novo mesto. Za prihodnost načrtujejo pomembne posege v infrastrukturo Aerokluba Novo mesto. Sedanja prostorska ureditev objektov ne omogoča dovolj varne uporabe in manevriranja letal na ploščadi, kjer se prosto gibljejo tudi obiskovalci. Za izpolnitev zahtev zaostrene letalske zakonodaje se pripravlja nov prostorsko ureditveni projekt, v okviru katerega je promet motornih letal omejen na zaščitene površine, za obiskovalce pa urejene površine za varno gibanje. Najpomembnejši element pri izvedbi posodobitve je postavitev nove lope za motorna letala in črpališča za gorivo. Nov objekt je nujno potreben tudi zaradi dotrajanosti obstoječega hangarja lesene gradnje, ki se zimskim obremenitvam upira s podstavljanjem lesenih brun.

S posodobitvijo bo omogočen tudi razvoj v smeri širjenja turistične ponudbe za letalske goste. Letalski turizem se v Evropi brez meja in carinskih formalnosti uspešno razvija in slovenski aeroklubi so to že spoznali. Poleg nudenja letalske lope za »prenočevanje« letal, bo letalskim turistom na razpolago tudi manjši kamp in bungalovi, s tem pa je povezana tudi izgradnja male čistilne naprave.

Ob obletnici se je društvo tudi zahvalilo nekaterim, ki so pomembno prispevali, da danes deluje v takšnem obsegu.

Zahvalo Aerokluba ob 70-letnici delovanja so prejeli:

KRKA Tovarna zdravil d.d. za dolgoletno sponzorstvo in pomoč pri delovanju društva.

GRAN d.o.o., ki že prek 25 let ne samo vodi računovodske storitve za društvo, marveč nudi vsestransko pomoč v svetu predpisov, davkov in financ.

BENU d.o.o. za dolgoletno servisiranje letal in vsestransko pomoč pri tehničnem in družabnem delovanju društva.

PGD Prečna za dolgoletno prijateljsko sodelovanje in pomoč.

Zahvalo so prejeli tudi dosedanji predsedniki društva, ki so v preteklih letih vsak po svojih močeh prispevali k razvoju društva.

1. Uroš Dular

2. Marjan Moškon

3. Boštjan Špiler

4. Vojko Grobovšek

5. Silvo Mesojedec

6. Borut Usenik

7. Jernej Zaletelj

Zbor članov Aerokluba Novo mesto je že lani podelil naziv častnega člana g. Francu Klemenčiču. Zaradi epidemioloških razmer mu je priznanje vročamo šele sedaj:

OBRAZLOŽITEV

Franc Klemenčič ima skoraj 70 let letalskega staža, pri svojih 88 letih pa veljavni dovoljenji poklicnega pilota in jadralnega pilota ter oba inštruktorska ratinga. V letalski knjižici ima zabeleženih prek 6400 ur letenja, od tega 1400 na jadralnih letalih.

Leteti je začel leta 1952 v AK Ljubljana. Bil je sprejet v Šolo rezervnih oficirjev in leta 1955 opravil izpit za športno dovoljenje, leta 1956 pa je imel že poklicno dovoljenje. 1958 je postal učitelj motornega letenja, 1963 pa učitelj jadralnega letenja.

Maja leta 1958 je s KB-6 prišel v Novo mesto, tako se je začela njegova pot v novomeškem aeroklubu. Upravnik je bil trinajst let, vse do leta 1973. Po tem je bil v službi v Krki in tudi po upokojitvi ostal izjemno aktiven v društvu.

Izšolal je množico jadralnih in motornih pilotov, opravil tisoče aerovlekov in panoramskih poletov. Svoje bogate izkušnje je vedno pripravljen deliti z mlajšimi piloti in vedno si je pripravljen vzeti čas za letenje, kadar je potrebno kaj postoriti ali se udeležiti vsakršne akcije. Vsa leta sodeluje v delu upravnega odbora in dosledno vodi blagajno Aerokluba

Akademiji sledila predstavitev dejavnosti, na kateri je sodelovala tudi Slovenska vojska, družba Flycom in druga letalka družba. Obisk predstavitve je bil nepričakovano visok, obiskovalci pa so lahko spremljali:

- let bojno trenažnega letala PC 9, ki je priletel z bližnjega letališča Cerklje, sledila pa sta mu šolska Zlin-a, ki sta prikazala letenje v paru,

- padalske skoke je izvajla družba Flycom, ki je predstavila v letu tudi letalo PC 6,

- obiskovalce je navdušil pilot Tomše, ki je z visoko sposobnim akrobatskim letalom Extra »zadimil« ravnico ob Temenici,

- člani Aerokluba pa so svojimi letali demonstrirali aerovlek jadrnega letala in šolanje, letenje štirisedega Robina DR400, ultralahke Tayrone ter skupinsko letenje. Pilot Božo Vidmar je navdušil zbrane s prikazom sposobnosti jadralnega letala Blanik tudi v »visoki zoni« akrobacij.

Vse popoldne je potekala tudi zanimiva razstava letalskih modelov, letal in helikopterjev.

Matej Jevšček
Aeroklub Novo mesto

Galerija

_zzzzprecna (01), _zzzzprecna__01_
_zzzzprecna (02), _zzzzprecna__02_
_zzzzprecna (03), _zzzzprecna__03_
_zzzzprecna (04), _zzzzprecna__04_
_zzzzprecna (05), _zzzzprecna__05_
_zzzzprecna (06), _zzzzprecna__06_
_zzzzprecna (07), _zzzzprecna__07_
_zzzzprecna (08), _zzzzprecna__08_
_zzzzprecna (09), _zzzzprecna__09_
_zzzzprecna (10), _zzzzprecna__10_
_zzzzprecna (11), _zzzzprecna__11_
_zzzzprecna (12), _zzzzprecna__12_
_zzzzprecna (13), _zzzzprecna__13_
_zzzzprecna (14), _zzzzprecna__14_
_zzzzprecna (15), _zzzzprecna__15_
_zzzzprecna (16), _zzzzprecna__16_
_zzzzprecna (17), _zzzzprecna__17_
_zzzzprecna (18), _zzzzprecna__18_
_zzzzprecna (19), _zzzzprecna__19_
_zzzzprecna (20), _zzzzprecna__20_
_zzzzprecna (21), _zzzzprecna__21_
_zzzzprecna (22), _zzzzprecna__22_
_zzzzprecna (23), _zzzzprecna__23_
_zzzzprecna (24), _zzzzprecna__24_
_zzzzprecna (25), _zzzzprecna__25_
_zzzzprecna (26), _zzzzprecna__26_
_zzzzprecna (27), _zzzzprecna__27_
_zzzzprecna (28), _zzzzprecna__28_
_zzzzprecna (29), _zzzzprecna__29_
_zzzzprecna (30), _zzzzprecna__30_
_zzzzprecna (31), _zzzzprecna__31_
@@@_zzzzprecna__32_
_zzzzprecna__33_
_zzzzprecna__34_
_zzzzprecna__35_
_zzzzprecna__36_
_zzzzprecna__37_
_zzzzprecna__38_
_zzzzprecna__39_
_zzzzprecna__40_
_zzzzprecna__41_
_zzzzprecna__42_
_zzzzprecna__43_
_zzzzprecna__44_
_zzzzprecna__45_
_zzzzprecna__46_
_zzzzprecna__47_
_zzzzprecna__48_
_zzzzprecna__49_

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava