Združenje VSO danes na novinarski konferenci predstavlja vsebinski koncept ustanovitve javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve in strokovne ugovore ob sklepu Vlade Republike Slovenije o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Vsebinski koncept predstavljajo arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko, umetnostna zgodovinarka in konservatorka Jelka Pirkovič ter zgodovinar, kustos in muzejski svetnik dr. Marko Štepec.
13.07 Novinarska konferenca se je zaključila, je pa po koncu arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko poudarila, da “stvari izginjajo, ljudje umirajo, treba pa je ohraniti kolektivni spomin, različne poglede in jih tudi privesti na plano, odpreti celotni javni prostor temu dialogu. Moja osebna misel je, tako kot je bil Kobariški muzej zaseben projekt, je tudi tukaj treba poiskati prostor in ljudi, ki si tega muzeja želijo, če ga Ljubljana ne želi, nič hudega. Tudi zdaj se mi trije pogovarjamo ves čas okrog institucij in stroke, premalo pa o javnosti. Zakaj se ne naslavlja javnosti, ki si prav tako želi tega muzeja? Potrebno je združiti moči in najti rešitev.” S povedanim so se strinjali vsi trije govorci in izpostavili, da obstajajo številni različni muzeji in da je možno najti rešitev tudi za obstanek samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.
12.47 Zgodovinar, kustos in muzejski svetnik dr. Marko Štepec: V Muzeju slovenske osamosvojitve bi ljudje lahko dobili celotno zgodbo, ki bi jo lahko poglabljali. Kaj je državnost, kaj je identiteta, kaj je demokracija? Vse te odgovore bi lahko v tem muzeju ljudje dobili. Podporo je izreklo 79 uglednih ljudi, ki se je podpisalo pod javno pismo glede ukinjanja Muzeja slovenske osamosvojitve. Smo v pravno neustrezni situaciji. Pri tem gre za resno skrb za pravno državo in demokracijo. Tistega, s čemer se ne ukvarjamo, tega ni. Tudi odnos do prve svetovne vojne se je spremenil z odnosom do demokracije, prva svetovna vojna je bila prepuščena vremenskim razmeram in šele v devetdesetih letih se je odprl Kobariški muzej ter naredil lepo in uspešno zgodbo.
Dediščina slovenske osamosvojitve je potrebna in ob 30. letnici nastanka države je bil primeren čas za ustanovitev muzeja. Prva razstava Muzeja slovenske osamosvojitve je nagovarjala problematiko plebiscita. Vsak pano je nosil zgodbo enega udeleženca plebiscita. Sam sem pri tej razstavi sodeloval in sledila je še ena razstava, zdaj pa je muzej ukinjen. Gre zdaj že za dediščinjenje ukinjanja Muzeja slovenske osamosvojitve.
12.30 Umetnostna zgodovinarka in konservatorka Jelka Pirkovič je telegrafsko predstavila zgodovino ustanavljanja muzejev na Slovenskem. Najprej so te ustanavljali meceni, nato korporativne družbe, ob koncu prejšnjega stoletja država, nato so jih ustanavljale občine in na koncu nevladne organizacije kot sodobna oblika civilne družbe. Vsi državni muzeji so se organizirali iz Narodnega muzeja. V 30. letih je država ustanovila le 2 muzeja, in sicer Muzej krščanstva in Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Tudi v času ustanavljanja Muzeja krščanstva so bile hude polemike. Nikoli pa država ni ukinjala muzejev, kot je sedaj ukinila kar dva muzeja: Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Je tukaj stroka ukinila muzeja?
Muzeji, takšni kot so, ne vidijo osamosvojitve kot pomembnega dogodka razen izjem, zato se je skristalizirala ideja, da država ustanovi Muzej slovenske osamosvojitve. Stekli so potrebni postopki. Vsebinski cilj je bila tema osamosvojitve, sodelovanje in vključevanje javnosti. Šlo je za perceptivni pristop, ki ga poznajo tudi na Zahodu, kar pa sedanja oblast ne razume, saj je zakopana v avtoritarni model. Javnost mora zahtevati, da se ta avtoritarni način ustanavljanja muzejev spremeni.
12.18 Arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko: Pred leti sem naredila koncept za Muzej slovenske osamosvojiti. Muzeji morajo odgovarjati potrebam sodobne družbe. Sodobni muzeji so se potrebni odzivati na potrebe javnosti in voditi k nekem skupnem cilju. Sam muzej je bil zasnovan tako kot drugi, ki so bili odprti po 2. svetovni vojni. V Muzeju slovenske osamosvojitve naj bi se zbirali ljudje ob vrednotah ob osamosvojitve, da se utrdi slovenska identiteta, da bi združevali različne poglede na osamosvojitev. Očitek, da je političen projekt, ni res, saj so vsi muzeji politični, ker jih ustvari politika. Zasnova je bila tudi preprečiti izgubo snovne in nesnovne dediščine slovenske osamosvojitve, tudi spominov, ohranjati kolektivni spomin na slovensko osamosvojitev, ohranjati, pripomoči k demokratizaciji Slovenije, promovirati evropsko identiteto, povezovati se s podobnimi muzeji po svetu ipd.
12.12 Pozdravni govor predsednika VSO Lojzeta Peterleta prek video posnetka: Nikakor ne more biti res, da se stroka lahko drži samo neke politične opcije. Danes bomo poslušali tisti del stroke, ki se ukvarjajo z muzeologijo. V ponedeljek bomo v VSO predstavili akcijski načrt.
12.11 Novinarska konferenca se je začela.