Vlada predlaga odstop od pogodbe o energetski listini!

S tem bo korporacijam onemogočeno, da mimo rednih sodišč, kar na na ad-hoc arbitražnih tribunalih tožijo države, ker sprejemajo strožjo okoljsko zakonodajo

Vlada je danes sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini (PEL). »Zaveze v njej so preživete in zastarele, listina je po treh desetletjih obstoja ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike,« piše v sporočilu po seji vlade. Vlada je zato državnemu zboru v soglasje predložila pobudo za odstop od te pogodbe. K odstopu od Pogodbe že več let pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, kot je Umanotera.

»Pogodba o energetski listini je mednarodni sporazum iz leta 1994. Pogodba daje tujim vlagateljem v energetskem sektorju široka pooblastila, saj lahko ti vlagatelji na podlagi pogodbe tožijo države zaradi ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na njihov dobiček – vključno s podnebnimi politikami. Če države-podpisnica Pogodbe sprejme zakonodajo ali kako drugače spremeni »pravila igre,« ki vplivajo na dobičke naložb, jo energetsko podjetje lahko toži na zasebnih sodiščih. Zahtevki potekajo zunaj obstoječih sodišč, na nepreglednih arbitražnih tri­bunalih, ki jih vodijo trije zasebni odvetniki. Odškodnine, ki jih morajo izplačati vlade, pa lahko znašajo tudi več milijard,« ključno težavo veljavne pogodbe povzemajo v Umanoteri.

»Pogodba o energetski listini je mednarodni sporazum iz leta 1994. Pogodba daje tujim vlagateljem v energetskem sektorju široka pooblastila, saj lahko ti vlagatelji na podlagi pogodbe tožijo države zaradi ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na njihov dobiček – vključno s podnebnimi politikami.«

Umanotera

Tudi vlada je danes kot enega od najbolj problematičnih delov trenutne Pogodbe o energetski listini izpostavila institut reševanja naložbenih sporov. »26. člen Pogodbe omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora z državo pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.«

V stranki Levica pa so izpostavili na »rezultate« postopkov, ki namesto an rednih sodiščih potekajo prek ad-hoc sklicanih arbitražnih tribunalih: »Arbitražne tribunale ponavadi vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar 60 odstotkih primerov razsodilo v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, 39 odstotkov pa so šla sodbe v prid državam.« Mnoge svetovne vlade so bile posledično korporacijam prisiljene plačati ogromne zneske.

»Arbitražne tribunale ponavadi vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar 60 odstotkih primerov razsodilo v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, 39 odstotkov pa so šla sodbe v prid državam.«

Levica

Tudi za Slovenijo ima pogodbeništvo v Pogodbi o energetski listini posledice. »Prav na podlagi Pogodbe o energetski listini Slovenijo za 120 milijonov dolarjev trenutno toži Ascent Resources, ker je naša država zaradi zaščite javnega interesa varovanja okolja prepovedala uporabo frackinga kot najbolj “umazane” metode za pridobivanje zemeljskega plina,« so zapisali v Levici, eni najbolj zaslužnih za prepoved frackinga.

Slovenija se z namero o izstopu iz Pogodbe sicer pridružuje drugim državam EU, ki so že odstopile, kot je Italija, oziroma so napovedale odstop, kot so Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija.

V Umanoteri so sicer pripravili vrsto informacij o Pogodbi (kliknite TU)​ in njeni škodljivosti, eden od primerov je v videu (dostopni angleški podnapisi) na TEJ spletni povezavi. 

NBYPqSzxRNY

OJrp_-5c0xs