PLEZARNA

Mali pajki lahko splezajo tudi na Triglav (FOTO)

Plezalna evforija še kar traja, pri kranjski Plezarni nov pustolovski tematski park za otroke. V Gibališču pod soncem se vzpenjajo po Sloveniji in pri tem spoznavajo njene znamenitosti.
Fotografija: Otroci v tematskem parku ne potrebujejo varoval, saj so zaščiteni z mrežami. FOTO: Jan Bele
Odpri galerijo
Otroci v tematskem parku ne potrebujejo varoval, saj so zaščiteni z mrežami. FOTO: Jan Bele

Najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret in vstop športnega plezanja na olimpijske igre sta pred dvema letoma povzročila pravo eksplozijo zanimanja za to dejavnost, in to še kar traja.

Zdaj pleza staro in mlado, družine in posamezniki, športniki, tekmovalci, vrhunski plezalci in rekreativci. Temu je seveda sledila ponudba in nastali so številni sodobni plezalni centri. Tako so trije kranjski alpinisti, brata Tine in Anže Marenče ter Janez Ziherl, tik pred začetkom epidemije covida-19 v Britofu pri Kranju odprli Plezarno.

Tam je seveda tudi Triglav. FOTO: Jan Bele
Tam je seveda tudi Triglav. FOTO: Jan Bele

Čeprav so jo morali že slaba dva meseca po odprtju začasno zapreti, pa so tisočere oprimke na več različnih stenah, od visoke plezalne do strme, male in velike ter tudi otroške bolderce, kakor se imenuje balvanska stena, v zadnjih dveh letih z nekaterimi omejitvami navdušeno poprijemali mnogi človeški pajki in pajkci.

Vsi bi plezali

»Povpraševanje je izjemno in ga je veliko več, kot ga lahko plezalni centri sploh speljemo. Pri nas sta bili ti dve leti nori. S tem, ko nismo ciljali le na športne plezalce in tekmovalce, ampak predvsem na družine in rekreativce, smo le sledili vsesplošnemu navdušenju nad plezanjem. Zdaj ljudje že ločijo med alpinizmom in športnim plezanjem, in to ne velja več za nevarno in neizvedljivo dejavnost. Vedno več jih ugotavlja, da je to lahko čudovita rekreacija za vso družino, saj je športno plezanje bazični šport, torej odlična osnova za zdravje in razgibano telo,« pripoveduje eden od treh direktorjev Plezarne Tine Marenče, alpinist pri Alpinističnem odseku Kranj in idejni vodja ter organizator igranega dokumentarca Sfinga, leta 2010 posnetega filma o plezanju v Obrazu Sfinge, najtežjem in najdlje nepreplezanem delu Triglavske severne stene.

Skozi igro so počitnice še lepše. FOTO: Jan Bele
Skozi igro so počitnice še lepše. FOTO: Jan Bele

Zdaj ko je najhujše koronsko obdobje mimo, pa so na dvorišču Plezarne, ki sicer stoji v prostorih nekdanje tovarne olja – Oljarice, postavili še adrenalinski tematski park z imenom Gibališče pod soncem in tako so mali pustolovci dobili dodatno možnost preživetja prostega časa.

Ekipa je že dlje tuhtala, pravzaprav je ideja o tem nastala še pred nastankom Plezarne, da bi bilo treba narediti nekaj tudi zunaj, in zdaj jim je končno uspelo. Idejni vodja parka je Tine, zgradilo pa ga je kranjsko podjetje Vevrca, specializirano za gradnjo adrenalinskih naprav in jih je postavilo že veliko po Sloveniji pa tudi v Franciji, Belgiji, na Hrvaškem in Kitajskem.

Ko so noter, ne morejo več ven

Tematski park je zgrajen v dveh nadstropjih, mali obiskovalci pa se po mrežah in drugih rekvizitih vzpenjajo in spuščajo prek zanimivih lokacij Slovenije in pri tem prek pravljic in legend spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti, ki so zapisane na tablicah. Vendar ne elektronskih, ampak čisto navadnih. Pri tem lahko splezajo na Triglav ali preberejo kaj zanimivega o slovenskih značilnostih.

Na dvorišču Plezarne je nastalo Gibališče pod soncem. FOTO: Jan Bele
Na dvorišču Plezarne je nastalo Gibališče pod soncem. FOTO: Jan Bele

»Želeli smo, da vse skupaj temelji na zgodbi in ne gre le za gibanje, ampak je park tudi poučen. Že ves čas stremimo k temu, da otroke v šport vpeljemo skozi igro in da ni vse skupaj prekmalu že preveč naporno in zahtevno. Predvsem pa je posebnost parka to, da otroci v njem ne potrebujejo nobenih posebnih varoval, saj so temu namenjene varovalne mreže, prav tako sta vstop in izstop iz parka zamišljena tako, da nikjer drugje ne morejo ven in so tudi tako na varnem,« še pravi Tine Marenče.

Samostojni obisk Gibališča je primeren za otroke od šestega leta dalje, otroci od treh do pet let starosti pa vstopajo vanj v spremstvu staršev ali skrbnikov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije