“Ministrica mi očita nestrokovnost, pa …, saj jaz nisem bil poklican iz ulice, pol svojega življenja sem predaval o sociologiji kulture in sociologiji literature, iz česar imam doktorat. Doktoriral sem približno osem let, preden je bila rojena kulturna ministrica, skratka neka popolnoma izmišljena in nespodobna izjava, ki napoveduje čistko v slovenski kulturi”, je med drugim povedal dr. Dimitrij Rupel, ki se je skliceval na neutemeljene očitke ministrice za kulturo Aste Vrečko, zaradi katerih je tudi odstopil s svojega položaja direktorja Javne agencije za knjigo, še preden bi ga ta odstavila.
“Prof. dr. #Dimitrij #Rupel je ta teden prehitel ministrico, ki ga je želela odstaviti in sam odstopil z mesta direktorja #JAK. Rupel je v oddaji zavrnil vse očitke @AstaVrecko @mk_gov_s” je na Twitterju poudaril Metod Berlec, ki je v tokratni oddaji gostil dr. Dimitrija Rupla, ki meni, da v celotni situaciji z ministrico za kulturo Asto Vrečko, “ne gre le za Javno agencijo za knjigo (JAK) in direktorja Moderne galerije, gre se tudi za RTV in druge institucije, kjer hoče levica iz pozicije svojih ideoloških predsodkov, prevetriti, kot ona pravi, situacijo”, je prepričan.
Kulturna ministrica se je intervjuju za STA nad dr. Dimitrijem Ruplom, zdaj nekdanjim direktorjem JAK, pritožila zaradi “napačnih, nestrokovnih potez, škodljivih za kulturo”, zaradi izbora direktorjev, češ da jih/nas prejšnje ministrstvo ni imenovalo “na podlagi strokovnih kriterijev”; da torej “priprave (na gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023) potekajo zelo daleč od idealnih”. Pri vsem tem je omenjala “zaskrbljena pisma … s strani strokovne javnosti”. Na koncu je povedala, da Dimitrij Rupel ne uživa njenega zaupanja.
Temu je dodala tri trditve, in sicer, da situacijo zdaj rešuje Miha Kovač, da se je z Ruplom že dvakrat sestala, večkrat zahtevala dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu in da to dokumentacijo trenutno preučuje in bo na podlagi izsledkov tudi ustrezno ukrepala.
Sprva je Rupel pojasnil, da je Kovača na JAK pripeljal on sam po svojem prihodu (junija 2021). Od septembra 2021 je bil član “Frankfurtske komisije”, maja 2022 pa je postal kurator. Po Ruplovih besedah do njenega prihoda na ministrstvo za kulturo ni bilo – s strani tega ministrstva – nobenih pritožb, torej so priprave na gostovanje v Frankfurtu potekale normalno. Projekt “Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023 – je model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj”.
Posneta je bila nova oddaja #Beremo! Prof. dr. #Dimitrij #Rupel je ta teden prehitel ministrico, ki ga je želela odstaviti in sam odstopil z mesta direktorja #JAK. Rupel je v oddaji zavrnil vse očitke @AstaVrecko @mk_gov_si. Vredno ogleda v soboto ob 20.00 uri na @Nova24TV! pic.twitter.com/b8mQD0rpsc
— Metod Berlec (@Metod_Berlec) October 14, 2022
Odzval se je tudi na očitke o zamudah pri pripravah, za katere trdi, da ne temeljijo na dejstvih: JAK se pripravlja na gostovanje v Frankfurtu na podlagi koledarja, ki so ga predlagali Nemci, in pri nobeni točki ne zaostaja. Povedal je, da so druge države za ključne priprave porabile manj kot leto dni, Gruzija osem mesecev, kar pomeni, da bi jim lahko uspelo v Frankfurtu tudi, če bi začeli priprave šele danes.
“Mi smo začeli prej zato, ker imamo na voljo manj ljudi. Do tega trenutka smo bili uspešni; če se bo uresničeval začrtani program, je mogoče na uspešnost računati tudi v prihodnje. Seveda bi bilo spreminjanje ali neizvajanje programa v tem trenutku tvegano, vendar ni nemogoče; kdor se ga bo lotil, bo sam nosil vse posledice za kakovost slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu,” je med drugim v preteklosti že pojasnil Rupel.
V odprtem pismu, naslovljenem na ministrico, je Rupel pojasnil, da je JAK v zadnjem času sklenil več pogodb oziroma se pogaja z umetniškimi ustanovami in posamezniki, ki bodo leta 2023 nastopali v Frankfurtu. “Gre za večje in manjše dogodke: od nastopa skupine Laibach s predstavo Alamut, baletne predstave Povodni mož v izvedbi mariborskega baleta s koreografom Edwardom Clugom, koncerta moderne slovenske glasbe v Alte Oper (Žuraj), razstav slovenskih ilustracij, likovnih del/instalacij v Schirn Kunsthalle, predstavitve slovenskih muzejev in kinotek do predstavitve razstave o slovenski književnosti Slovenica (NUK), razstave o Prešernu v Romantik Museum, predstavitve del umetnice Eve Petrič (Rubikova kocka) in seveda nemškega in angleškega prevoda Priročnika za Slovenijo s teksti s področja arhitekture, filma, gledališča, književnosti, kulinarike, likovne umetnosti, športa, zgodovine,” je naštel Rupel in dodal, da se snema tudi serija 20 kratkih filmov o slovenskih avtorjih, pripravlja se film o slovensko-nemških odnosih. “K programu prispevajo ljubljanski Goethe-Institut in kulturna centra (Skica) v Berlinu in na Dunaju,” je še pojasnil.
Ana Horvat