Javni sektor: objavljamo, kakšne plače predlaga vlada

Novi Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.

Vlada predlaga pet plačnih stebrov

Iz dokumenta, ki ga je vlada posredovala sindikatom, je razvidna postavitev petih plačnih stebrov, v okviru katerih bi se zagotavljalo načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, v drugem javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci). V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu. Četrti bi bil steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. V zadnji, peti steber, bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami. 

Trenutno najvišji, 66. plačni razred bo novi 55.

Predlagana plačna lestvica bi namesto sedanjih 66 imela 67 plačnih razredov. V predlogu, ki so ga dobili sindikati, je tudi opredeljeno, kako bi sedanje plačne razrede pretvorili v nove. Tisti, ki so v najvišjem, torej 66. plačnem razredu po trenutnem sistemu, bi bili po novem uvrščeni v 55. Kar pomeni, da bi lahko napredovali za še 12 razredov. 

Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023, v 67. bi bila plača sedemkrat višja. Če je minimalna bruto plača okoli 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8465 evrov bruto, kar je kar dobrih 2500 bruto evrov več kot sedaj.  Razpon med plačnimi razredi, ki je sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. 

Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.

Znotraj stebrov bi urejali posebnosti glede določitve plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv ter posebnosti glede uvrstitve v višji plačni razred, kot je določen v okviru razpona glede na tarifni razred zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc.

Ločeno po stebrih bi urejali tudi možnost uvrstitve v plačni razred s spregledom izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta, pogoje in kriterije za napredovanje ter pogoje, merila in obseg sredstev za delovno uspešnost. Uvedba stebrov ne bi pomenila posega v sistem kolektivnih pogodb, znotraj stebra bi tako lahko vsebine urejali v okviru obstoječih kolektivnih pogodb.

Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija, s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024.