Janša: Rešitev treba iskati s Poljsko, ne proti Poljski

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je vnovič poudarila, da bodo s konkretnimi ukrepi glede tožbe Poljske in Madžarske počakali do sodbe Sodišča EU .
Fotografija: Premier Janez Janša s poljskim kolegom Mateuszom Morawieckim. FOTO: Ukom Via Reuters
Odpri galerijo
Premier Janez Janša s poljskim kolegom Mateuszom Morawieckim. FOTO: Ukom Via Reuters

Pomemben sklep razprave vrha EU o vprašanju primarnosti evropskega prava je, da je rešitev treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti Poljski, je poudaril premier Janez Janša po koncu dvodnevnega zasedanja v Bruslju. Samo ena država je po njegovih besedah v četrtek neposredno predlagala pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava.

Razprava o tem, kako naj se unija odzove na sodbo poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava, je bila krajša, kot se je napovedovalo, in bistveno bolj umirjena od tistega, kar se je pred tem dogajalo v Evropskem parlamentu, je dejal Janša. »Zelo pomembno je, da je bil na koncu sklep, da je rešitev treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti Poljski,« je poudaril.

image_alt
Vrh EU z bolj spravljivimi toni o Poljski

Na vprašanja, ali se strinja z argumenti poljskega kolega in ali meni, da bi EU morala ukrepati in kako bi morala ukrepati, je Janša odgovoril, da je evropsko pravo primarno na tistih področjih, kjer so pristojnosti prenesene na EU, kjer pa niso, je to v pristojnosti nacionalnega prava. Glede tega da so tolmačenja različna, ne pa glede samega načela, in to je treba ločiti. Janša je s tem podprl argumente poljskega in madžarskega premierja.

Pismo bi lahko dobila tudi Slovenija

Med možnostmi odziva v primeru poljske sodbe, ki jih preučuje Evropska komisija, je tudi ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je danes vnovič poudarila, da bodo s konkretnimi ukrepi počakali do sodbe Sodišča EU glede tožbe Poljske in Madžarske, ki uredbo spodbijata, a da lahko članicam pošljejo pisma s pozivom k informacijam oziroma vprašanja.

V kratkem se pričakuje ta pisma, ki bodo prvi korak komisije na podlagi uredbe o pogojevanju. Med članicami, ki bodo dobile pismo, naj bi bila po nekaterih neuradnih pričakovanjih tudi Slovenija.

Premier Janša je danes na vprašanje, ali bo to pismo dobila tudi Slovenija, odgovoril: »Ne vem, zakaj bi Slovenija dobila tak poziv.«

image_alt
Neodločenih v sporu med Brusljem in Varšavo vse manj

V komisiji so na to vprašanje odgovorili, da že od začetka leta temeljito ocenjujejo potencialne primere, a da na tej točki ne morejo potrditi nobenega konkretnega primera.

So pa ob tem v komisiji potrdili, da se je v četrtek komisar za pravosodje Didier Reynders sestal s slovenskim pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem. Govorila sta o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji in Reynders je po navedbah komisije spomnil na nujnost nadaljevanja postopka ob upoštevanju odločitve upravnega sodišča.

V četrtek se je komisar za pravosodje Didier Reynders sestal s slovenskim pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V četrtek se je komisar za pravosodje Didier Reynders sestal s slovenskim pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Janša je sicer glede možnosti ukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju danes še dejal, da je, kar se tiče Poljske, v četrtek samo ena država neposredno predlagala to pogojevanje, večina ostalih pa da se je strinjala, da so v primeru takšnih problemov predvideni postopki, ki naj tečejo s čim manj politizacije.

image_alt
Veter z vzhoda

V povezavi z razpravo o Poljski je slovenski premier še izpostavil, da je poljski premier precej dramatično orisal razmere v poljskem pravosodju, v smislu velike korupcije med sodniki in nepotizma, kar so ostali za omizjem slišali prvič, saj da se pred tem o tem ni govorilo.

Ob tem je Janša spomnil na nedavno resolucijo Evropskega parlamenta, ki poljskemu ustavnemu sodišču očita, da ni legitimno in da je izbrano politično. »Če bo to odslej merilo, bo Slovenija naslednja na vrsti, ki bo odprla razpravo glede politične izbire ustavnih sodnikov. Če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, potem imamo tudi v Sloveniji veliko težavo z legitimnostjo ustavnega sodišča,« je dejal.

Preberite še:

Komentarji: