»Podjetja ves čas iščejo kandidate na področju programiranja in v tem hipu je programiranje res eden izmed zelo zaželenih poklicev,« je na poletni finančni šoli za najstnike povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja eŠtudentskega servisa.
Tudi v bazi študentskih del je veliko del s tega področja, mikavne so tudi urne postavke – od 10 do 20 evrov neto. Za primerjavo: najnižja neto postavka znaša 5,21 evra.
»A delodajalci precej težko najdejo primerne kandidate, ki bi delo obvladali. Tudi študentov tovrstnih smeri je manj in ni vsak od nas dober v programiranju,« je razložila Vesna Miloševič Zupančič.
Kakšno pa je na drugi strani povpraševanje po tečajih programiranja? »Trenutno imamo v državi najnižjo brezposelnost. Po naših izkušnjah je pri tečajih ravno obrnjeno: ko je brezposelnost nizka, je manj ljudi, ki se zanimajo za učenje novih veščin, ki bi jim lahko 'prinesle' službo. In obrnjeno – ob prejšnji finančni krizi, ko je bila brezposelnost izrazito višja, smo opazili veliko zanimanje,« je pojasnil Matej Ramuta, soustanovitelj in CTO v podjetju SmartNinja, kjer ustvarjajo tečaje programiranja.
»Kako pa lahko programerji, ki nimajo formalne izobrazbe, niso končali fakultete, sploh dobijo službo?« je zanimalo najstnico Emo. »Večina podjetij od programerjev ne pričakuje, da imajo formalno izobrazbo, zanima jih predvsem, kaj znajo. Znanje programerjev delodajalci navadno preizkusijo tako, da jim dajo za rešiti določene naloge ali projekt – torej v praksi. Na spletni strani github.com, ki je največja spletna stran, na kateri programerji objavljajo svoje programe – gre za nekakšen programerski življenjepis –, lahko dostopamo do programskih kod in njegovega dozdajšnjega dela.
Je res največ študentskih del v gostinstvu in strežbi?
Na poletni finančni šoli za najstnike smo ovrgli tudi mit o delu v gostinstvu in strežbi. »Večina ljudi v Sloveniji meni, da večino študentskih del pomenijo dela v gostinstvu in strežbi. A to ne drži,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič. »Res je, da lahko opazite ogromno oglasov s področja gostinstva in strežbe, saj delodajalci v gostinstvu res zelo iščejo kandidate. Ampak zelo malo dijakov in študentov se odloči za tovrstno delo. Samo sedem do osem odstotkov vsega študentskega dela je na področju gostinstva,« je najstnikom pojasnila Miloševič Zupančičeva. Razlog za ustvarjanje mita gre pripisati tudi temu, da pogosteje obiskujemo bare ali restavracije in tako hitreje opazimo mlade, ki delajo tam, kot pa denimo pisarne, kjer se opravljajo administrativna dela, ali pa tovarne.
Izkušnje so mladim najpomembnejše
"Opažamo, da so današnji mladi drugačni od mladih še izpred nekaj let. Vedno je bil po pomembnosti, ko so se mladi odločali za delo, na prvem mestu zaslužek. Zdaj pa so delovne izkušnje na prvem mestu – temu pritrjujejo tudi naše raziskave. Na drugem mestu so finančna sredstva in možnost za spoznavanje različnih poklicev," je povedala Vesna Miloševič Zupančič na dogodku poletne finančne šole za najstnike in dodala, da mladi pogosteje iščejo študentska dela, ki so povezana z njihovim šolanjem oziroma njihovim prihodnjim poklicem. "Če povzamem, so veliko bolj karierno ozaveščeni." Mladim so pomembni tudi odnosi, pomembno jim je, da jim podjetje ponuja mentorstvo – da niso prepuščeni samim sebi, ampak da jih delodajalec uvaja in jim pri tem pomaga,« pojasnjuje sogovornica.
Trend množičnih odpovedi
Iz Združenih držav Amerike poročajo o trendu množičnih odpovedi, poimenovanem Great Resignation – trend, ko veliko število posameznikov zamenja službo, da odpoved. »V koronačasu je marsikdo ugotovil, kaj so njegove prioritete, kaj je res pomembno v življenju,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja pri eŠtudentskem servisu. Kako pa je v Sloveniji? »Treba je poudariti, da pri nas za zdaj ne zaznavamo teh trendov, vidi pa se, da je trenutno res ogromno povpraševanja po kadrih, da je veliko ponudb za službe in da je tudi marsikdo v tem času zamenjal službo. Tudi mladi v Sloveniji so res aktivni – kar dve tretjini mladih (dijakov in študentov) opravlja vsaj eno uro študentskega dela v letu in med njimi ni zaznati apatije, češ, ne bomo delali.« Poletje je najbolj aktivno obdobje leta, v tem času študentsko delo opravlja kar 70 odstotkov mladih.
