Približujeta se tudi dve podražitvi posojil. Kdaj lahko pričakujemo prvo?

Evropska centralna banka (ECB) je pripravljena na dvig obrestnih mer v juliju in septembru, kar bi pomenilo konec negativne obrestne mere, je sporočila njena predsednica Christine Lagarde.

To je njena prva javna napoved dveh dvigov obrestne mere v kratkem času, ki so jo njeni kolegi sicer napovedovali že nekaj časa.

"Pričakujem, da se bodo neto nakupi v okviru programa nakupov obveznic končali v začetku tretjega četrtletja," je zapisala predsednica ECB. S tem je potrdila konec programa nakupa obveznic in prvi korak, ki bi omogočal dvig obrestnih mer.

"To bi nam skladno z našo prihodnjo usmeritvijo omogočilo dvig obrestne mere na julijskem srečanju. Glede na trenutne napovedi bo do konca tretjega četrtletja najverjetneje konec z negativno obrestno mero," je zapisala prva dama ECB.

ECB likely to get out of negative rates by September, Lagarde says https://t.co/VyB7FrQuxW pic.twitter.com/m2tNJczoih

— Reuters (@Reuters) May 23, 2022

Prvi dvig bi bil sicer prvi v več kot desetletju in bi pomenil dvig z rekordno nizke ravni. Da bi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je trenutno pri -0,5 odstotka, do konca tretjega četrtletja izšla iz negativnega območja, pa bo morala banka do takrat obrestne mere dvigniti vsaj dvakrat za 0,25 odstotke točke.

Lagardova je dvig napovedala po tistem, ko so se finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic skupine G7 v petek zavezali, da se bodo še naprej borili proti vse višji inflaciji. 

Nanj je sicer namignila že v nagovoru na konferenci o 30 letih neodvisnosti Banke Slovenije v Ljubljani sredi meseca.

Inflacija v območju z evrom je aprila na letni ravni znašala 7,4 odstotka, s čimer vztraja na rekordnih ravneh. Prav tako močno presega cilj ECB, ki je dvoodstotna inflacija.

Napoved zaostritve denarne politike je sicer povzročil skok cen energije zaradi ruske invazije na Ukrajini, zaradi česar so se nekatere centralne banke že odločile za dvig obrestnih mer. Med njimi je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v začetku maja ključno obrestno mero dvignila za dodatne 0,5 odstotne točke.

Vsak dvig nad nič pa bo odvisen od inflacijskih napovedi, je še zapisala Lagardova. Kot je pojasnila, bodo nadaljnji dvigi primerni, če se bo srednjeročno inflacija ustalila pri okoli dveh odstotkih.

Svet ECB bo o nadaljnjih korakih banke odločal na zasedanjih 9. junija in 21. julija.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ