"Če je knjiga slaba, jo negativna kritika pokoplje. Če pa je knjiga dobra, je enako negativna kritika sploh ne prizadene." – Jorge Amado. Foto: Wikipedia
Čeprav je bil Robbe - Grillet leta 2004 sprejet med člane Francoske akademije, je bil veliko bolj kot v domovini priljubljen v tujini. Francoze je pogosto zmotil pisateljev značaj. Bil je izrazito polemičnega in vzkipljivega duha ter je glasno branil svoja družbena, estetska in literarna prepričanja. Lahko bi rekli, da je iz istih temeljev izšla tudi njegova idejna in teoretska utemeljitev novega romana kot izrazitega nasprotja tradicionalni literaturi. Bil je prepričan, da tako kot v znanosti tudi v umetnosti obstaja napredek, ki je neizogiben, in ki odpravi z vsem preteklim ter zastarelim, zato je trdil, da
Čeprav je bil Robbe - Grillet leta 2004 sprejet med člane Francoske akademije, je bil veliko bolj kot v domovini priljubljen v tujini. Francoze je pogosto zmotil pisateljev značaj. Bil je izrazito polemičnega in vzkipljivega duha ter je glasno branil svoja družbena, estetska in literarna prepričanja. Lahko bi rekli, da je iz istih temeljev izšla tudi njegova idejna in teoretska utemeljitev novega romana kot izrazitega nasprotja tradicionalni literaturi. Bil je prepričan, da tako kot v znanosti tudi v umetnosti obstaja napredek, ki je neizogiben, in ki odpravi z vsem preteklim ter zastarelim, zato je trdil, da "mora novo ubiti staro". Foto: EPA

Jorge Amado (1912–2001) je eden največjih, najbolj priljubljenih in tudi najbolj prevajanih brazilskih pisateljev. Rodil se je v Itabuni na jugu Bahie na kakavovi plantaži. Prvi roman, Dežela karnevala, je napisal leta 1931, pri osemnajstih. V mladosti je delal kot novinar, študiral je pravo, vendar nikoli ni delal v pravniškem poklicu. Zaradi svojih levičarskih stališč in delovanja je prišel navzkriž z oblastmi in je veliko časa preživel zunaj Brazilije; živel je Argentini in Urugvaju, tudi v Franciji in na Češkoslovaškem. Leta 1952 se je vrnil v Brazilijo in se popolnoma posvetil pisanju. Do sovjetskega vdora na Madžarsko je bil predan komunist, po tem pa socialist.

Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost, vendar je ni nikoli dobil. V Braziliji je zelo cenjen in še vedno velja za njihovega največjega pisatelja. V glavnem je opisoval kruto resničnost življenja preprostih Brazilcev 20. stoletja, vendar mu je uspelo v romanih kljub opisovanju tragike zadržati vedrino in življenjsko moč. Njegova dela so prevedena v desetine jezikov; v slovenščino imamo prevedene romane Dežela na koncu sveta, Katakombe svobode, Gabriela: kot nagelj in cimet, Pastirji noči in Viva Tereza. Oddajo je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - Jorge Amado

"Črni in svetleči se kodri se zaustavijo na osi hrbta, ki ga nekoliko nižje zapira ozka kovinska zadrga obleke."
Mineva sto let od rojstva francoskega pisatelja in filmskega ustvarjalca Alaina Robbe-Grilleta, enega najpomembnejših predstavnikov francoskega novega romana.

Roman Ljubosumnost ali žaluzija je izšel leta 1957. V naslovu gre za besedno igro, saj v francoščini "la jalousie" pomeni tako ljubosumje kot okenske žaluzije. V romanu namreč ljubosumni mož skozi domače okno zalezuje svojo ženo. Poleg ljubosumja je prav opazovalska strast pomembna tema njegovih del. Kritiki roman označujejo kot enega poglavitnih primerov novega romana, o katerem je Robbe-Grillet pozneje pisal v zapisu Za novi roman (1963). Odlomek iz romana je leta 1993 za Radio prevedla Snežna Prijatelj.
Izbrana proza - Alain Robbe-Grillet: Ljubosumnost ali žaluzija

"Zakaj se človek začne ukvarjati s poezijo, je prav taka in tolika skrivnost kot vprašanje, kaj je poezija."
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je rodil leta 1934, umrl je oktobra lani. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, saj obsega njegova bibliografija trinajst pesniških zbirk, ob tem je napisal še deset romanov, dvajset del za otroke in mladino, zbirko kratke proze ter številne eseje. Za vse literarne žanre, v katerih je pisal, je dobil največje slovenske nagrade. Literarni portret poslušalcem približa njegovo poezijo – pa tudi Jožeta Snoja samega, saj sam interpretira nekaj pesmi in pripoveduje o besednem ustvarjanju. Oddaja iz leta 1984 je zdaj, ko umetnika ni več, toliko bolj dragocena.
Literarni portret - Jože Snoj

Čeprav se Kranjec v svojih delih ni omejeval izključno na tematiko Prekmurja, bo v spominu ostal predvsem kot ustvarjalec, ki je prepričljivo in zvesto približal dušo in zgodovino preprostega prekmurskega kmeta in njegove zemlje, ki sta bila pred njim v slovenski književnosti skoraj neznana. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija
Čeprav se Kranjec v svojih delih ni omejeval izključno na tematiko Prekmurja, bo v spominu ostal predvsem kot ustvarjalec, ki je prepričljivo in zvesto približal dušo in zgodovino preprostega prekmurskega kmeta in njegove zemlje, ki sta bila pred njim v slovenski književnosti skoraj neznana. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

"V kapeli hladni mrak leži, v kapeli večna luč brli."
Motivika iz Svetega pisma, speta s primorsko bolečino, je značilna za domoljubne pesmi iz zbirke Kapelica, ki jo je Karel Širok izdal leta 1935. V slikoviti utrjeni vasi Šmartno v Goriških brdih leta 1889 rojeni pesnik in pisatelj je pisal predvsem za mladino, v Literarnem nokturnu pa ob prazniku Marijinega vnebovzetja predstavljamo nekaj njegovih najzrelejših pesniških izdelkov, namenjenih odraslim. Občuteno jih interpretira Radko Polič - Rac, ki 18. avgusta praznuje osemdeset let.
Literarni nokturno - Karel Širok: Kapelica

"Ne angeli, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo; poljanski reveži naj žive tu."
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo zaznamovali z Literarnim večerom, ki ga namenjamo najbrž najbolj znanemu, znamenitemu in priljubljenemu prekmurskemu pisatelju Mišku Kranjcu. Dotaknili se bomo njegove pesniške proze, opisov Prekmurja v vseh letnih časih in predstavili prekmursko močvirje kot del doline Šentflorjanske. Močvirja v Prekmurju sicer ni več veliko, nekaj šentflorjanščine pa je tam – kot drugod – vendarle še ostalo. Nocojšnji Literarni večer je torej popotovanje v prekmursko pokrajino Miška Kranjca, v kateri je dozorel v nenavadno toplega, človeškega misleca.
Literarni večer - Miško Kranjec in zemlja

Spored literarnih oddaj med 14. in 20. avgustom

14. avgust
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Agata Tomažič, Tamara Langus: Ne sprašujte za pot – 2. del - Blodnik po Istri

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
František Benhart: Čudovitost zasvojenosti

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jože Snoj

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
T. S. Eliot: Pusta dežela

15. avgust
Literarni nokturno – 23.45 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Karel Širok: Kapelica

16. avgust
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Miško Kranjec in zemlja

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Ewald Murrer: Pesmi

17. avgust
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Feri Lainšček: Občutek za veter

18. avgust
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
V. S. Naipaul

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Alenka Hain: Sladki greh in Moja

19. avgust
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.00 (Prvi)
Andrej Brvar: Mala komedija

20. avgust
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Mirana Likar: Samostan

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Brynne Rebele-Henry: Bonaventura