V ruskem obstreljevanju v Harkovu več deset mrtvih in ranjenih
21.50 V ruskem obstreljevanju v Harkovu več deset mrtvih in ranjenih
Rusko obstreljevanje vzhodne ukrajinske regije Harkov je terjalo najmanj 15 smrtnih žrtev, med njimi naj bi bil tudi osemletni otrok, 16 ljudi pa je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Oleg Sinegubov. »15 ljudi je umrlo, 16 pa je bilo ranjenih. Takšne so grozljive posledice ruskega dnevnega obstreljevanja Harkovske regije,« je na Telegramu zapisal Sinegubov in dodal, da je do smrti in poškodb prišlo v štirih ločenih incidentih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile naj bi obstreljevale mesto Čuguiv, ki leži 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Harkov, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi, štirje pa so bili ranjeni. V Harkovu naj bi umrlo še pet ljudi, 11 jih je bilo ranjenih. Še trije so umrli v Zoločivu, majhnem mestu 40 kilometrov severno od Harkova.
19.30 Izid vojne v Ukrajini bo vplival na ravnanje držav z jedrskim orožjem
Več deset držav je danes na prvi konferenci članic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja (Ican) na Dunaju opozorilo, da bo izid vojne v Ukrajini zagotovo vplival na prihodnje ravnanje držav z jedrskim orožjem. Te sicer pogodbi nasprotujejo in tudi močno pritiskajo na svoje zaveznike, da bi ji nasprotovali.
Izid vojne v Ukrajini bo zagotovo vplival na prihodnje ravnanje držav z jedrskim orožjem, je dejal avstrijski diplomat, ki predseduje konferenci, Alexander Kmentt in opozoril, da se v Evropi že razpravlja o tem, da bi okrepili količino jedrskega orožja. To pa bi bilo sporočilo preostalim državam, recimo Iranu, da okrepijo svoja prizadevanja za proizvodnjo jedrskega orožja, je posvaril. V arzenalih devetih držav je trenutno shranjenih 13.000 jedrskih konic, že nekaj teh pa bi lahko povzročilo katastrofalne posledice.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je medtem dejal, da je treba odpraviti mit, da jedrsko orožje zagotavlja varnost, in poudaril, da moramo odpraviti jedrsko orožje, preden orožje odpravi nas.
16.55 Prva pošiljka nemškega težkega orožja že v Ukrajini
V Ukrajino je danes prispela prva pošiljka nemškega težkega orožja. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov se je na Twitterju zahvalil Nemčiji za dobavo havbic tipa 2000 in dobavo orožja opisal kot primer mednarodnega sodelovanja v podporo Ukrajini, dodal pa je še, da ceni prizadevanja obrambnih ministrov Nemčije in Nizozemske.
Nemška vojska ima na zalogi približno 100 havbic tipa 2000, vendar jih je le 40 pripravljenih za boj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA, Francija in druge zaveznice Ukrajine so Kijevu obljubile nadaljnje dobave težkega orožja, Washington naj bi ga tako v Ukrajino dobavil še ta mesec.
16.20 Putin napovedal uporabo sodobnejših orožji
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju z diplomanti vojaške akademije v Moskvi izjavil, da je ponosen na ruske vojake v Ukrajini in napovedal uporabo sodobnejših orožij, piše francoska tiskovna agencija AFP. Putin je v zvezi s sankcijami Zahoda dejal, da bodo premagane, zaradi novih groženj in tveganj pa naj bi bila po njegovih besedah do konca leta ruskim silam v uporabo predana nova medcelinska balistična raketa sarmat. Poleg tega bodo po novem ruske sile lahko računale tudi na sisteme zračne obrambe S-500.
S-500 je najsodobnejši protizračni obrambni sistem ruske izdelave, z dosegom od 500 do 600 kilometrov. Po navedbah ruske vojske lahko S-500 sestreli satelite in hipersonično orožje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
15.15 Rusija domnevno odbila ukrajinski napad na Kačji otok
Ruska vojska je sporočila, da je v ponedeljek odbila ukrajinski napad na strateško pomemben Kačji otok v Črnem morju, ki ga je Moskva zavzela že ob začetku invazije. Prav tako ruske sile zatrjujejo, da so odrezale ukrajinsko vojsko od oskrbe na širšem območju Severodonecka in Lisičanska, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
»V ponedeljek ob 5. uri zjutraj je kijevski režim izvedel nov poskus zavzetja Kačjega otoka,« je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Ukrajinske sile so po njegovih besedah načrtovale obsežno zračno in artilerijsko bombardiranje pred izkrcanjem in zavzetjem otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zračnem napadu je menda sodelovalo 15 ukrajinskih napadalnih in izvidniških brezpilotnih letal, vendar so ruski sistemi zračne in protiraketne obrambe prestregli vse rakete in sestrelili 13 brezpilotnih letal, kar je ukrajinskim silam onemogočilo izkrcanje na otok, je dejal Konašenkov. Opozoril je tudi, da so ruski radarji na območju otoka zaznali ameriško izvidniško brezpilotno letalo serije RQ-4 Global Hawk, in dodal, da so ukrajinske sile po neuspešnem napadu na otok napadle še naftne ploščadi v Črnem morju.
Kačji otok je sicer strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe.
13.19 V Sloveniji doslej še brez zamrznitev premoženja ruskih državljanov
Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je pristojno za izvajanje zakona o izvajanju mednarodnih sankcij, doslej nima informacij, da bi bilo ruskim državljanom v Sloveniji od izbruha vojne v Ukrajini zamrznjeno kakršnokoli premoženje, so danes za STA pojasnili na ministrstvu. Prejšnja vlada je marca, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, sprejela novelo zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij. Ta naj bi po besedah takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja omogočila bistveno boljše izvajanje enotnih sankcij EU proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, predvsem ko gre za zamrznitev premoženja ruskim državljanom.
Spremenjeni zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti in daje organom, kot sta Furs in geodetska uprava, vse pristojnosti, da izvajajo nadzor in da v primeru posameznika ali pravne osebe na kazenskem seznamu EU z nepremičnino v Sloveniji izvedejo plombo na premoženju, je marca pojasnil Logar na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju.
13.14 Moskva obtožuje EU stopnjevanja napetosti zaradi litovske omejitve tranzita blaga
Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo veleposlanika Evropske unije v Moskvi Markusa Edererja. Izrazili so mu odločen protest zaradi litovskih 'protiruskih omejitev' tranzita določenega blaga iz Rusije v njeno eksklavo Kaliningrad. Unijo so obtožili stopnjevanja napetosti, poročajo tuje tiskovne agencije. »Opozorili smo na nedopustnost tovrstnih dejanj, ki kršijo ustrezne pravne in politične obveznosti Evropske unije in vodijo v stopnjevanje napetosti,« so sporočili z ruskega ministrstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ederer je po pogovoru povedal, da je rusko stran pozval k mirnosti in diplomatski rešitvi vprašanja, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Pred tem je danes Rusija zagrozila Litvi z resnimi posledicami, ker je prepovedala železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz celinske Rusije v Kaliningrad. Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je na regionalni varnostni konferenci v Kaliningradu danes Litvi zagrozil s povračilnimi ukrepi. Napovedal je, da bo Moskva proti Litvi, članici EU in Nata, »v bližnji prihodnosti sprejela ustrezne povračilne ukrepe, ki bodo imeli resen negativen vpliv na prebivalce Litve«.
12.16 Poškodovana naftna ploščad v Črnem morju še vedno gori
Požar na naftni ploščadi v Črnem morju, ki so jo domnevno napadle ukrajinske sile, še vedno gori in se približuje naftni vrtini, je navedbe ruske senatorke na Krimu Olge Kovitidi povzela francoska tiskovna agencija AFP. Po njenih besedah se iskanje sedmih pogrešanih še nadaljuje, tri osebe so menda bile v napadu ranjene in so v bolnišnici. Ruski uradnik na Krimu Oleg Krijučkov je na telegramu zapisal, da vsi delavci niso bili rešeni, a dodal, da zanje še vedno obstaja upanje.
Sergej Aksjonov, guverner Krima, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, je v ponedeljek za napad obtožil Kijev in dejal, da so bili po napadu na črnomorsko naftno ploščad trije ljudje ranjeni, sedem pa jih pogrešajo. 94 ljudi so po njegovih besedah uspešno evakuirali. To je bil prvi znani napad na rusko energetsko infrastrukturo v Črnem morju od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Te naftne ploščadi so v lasti naftne in plinske družbe Čornomornaftogaz s sedežem na Krimu. Ta družba je od leta 2014 pod sankcijami Združenih držav Amerike, še navajajo v AFP.
11.56 EU za soočenje s prehransko krizo namenila dodatnih 600 milijonov evrov
Evropska komisija je danes sprejela predlog za dodatnih 600 milijonov evrov pomoči ranljivim državam za soočenje s prehransko krizo, ki jo je zaostrila vojna v Ukrajini. Za človekoljubno pomoč afriškim, karibskim in tihomorskim državam bo namenila 150 milijonov evrov, 350 milijonov pa za dolgoročno spodbudo trajnostni proizvodnji hrane.
»Ruska agresivna vojna terja velik in nesmiseln davek ne samo med prebivalci Ukrajine, ampak tudi med najbolj ranljivimi po vsem svetu,« je ob napovedi pomoči dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusijo je obtožila, da še vedno blokira milijone ton nujno potrebnega žita. Da bi svojim partnerjem pomagala, da bi se izognili prehranski krizi in gospodarskemu šoku, jim bo EU namenila dodatnih 600 milijonov evrov, je dodala. Sredstva bo povezava namenila iz rezerv Evropskega razvojnega sklada, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Zahod in Ukrajina obtožujeta Moskvo, da ju poskuša prisiliti v popuščanje z blokiranjem izvoza ukrajinskega žita čez Črno morje, da bi okrepila strahove pred svetovno lakoto. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je v ponedeljek rusko blokado ukrajinskih pristanišč, ki močno ovira izvoz žita iz Ukrajine, označil za vojni zločin. Poudaril je, da bo morala Rusija odgovarjati, če bo še naprej blokirala izvoz žita. Ponovil je, da za prehransko krizo niso krive evropske sankcije proti Rusiji, kot trdi Moskva, saj ne veljajo za hrano in gnojila. Opozoril je, da milijoni ljudi ta teden ne bodo imeli kaj jesti.
11.23 Rusija: »Zahodni režimi« in »nelegitimne sankcije« so krivi za vsako svetovno pomanjkanje žita
Rusko zunanje ministrstvo je izdalo mnenje tiskovne sekretarke Marije Zaharove o svetovnih razmerah z žitom. Navaja statistiko, ki trdi, da sta proizvodnja in trgovina z žitom višji kot v prejšnjih letih, in navaja, da bo »na svetu več žita«. Zakharova je, kot jo povzema Guardian, dejala: »Predstavniki Zahoda uporabljajo vse platforme, vključno z ZN, da obtožujejo Rusijo, da je s svojimi dejanji zmanjšala količino žita, ki je na voljo na trgu, in domnevno zavrgla žitne operacije, ki so po mnenju Zahoda višale cene za pšenico in druga zrna. V resnici pa je na trgu več žita kot v preteklih letih in tudi trgovina se povečuje. Trdi, da so vzroki za dvig cen in pomanjkanje sistematske napake, ki jih je naredil Zahod pri napovedovanju svoje kmetijske politike.
09.31 Ruska vojska vstopila v industrijsko območje Severodonecka
Ruska vojska je vstopila v industrijsko območje obleganega mesta Severodoneck, je v ponedeljek zvečer sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Na vzhodu Ukrajine se danes nadaljujejo srditi spopadi, ruska vojska pa je sporočila, da je celotna regija Herson priključena na ruske televizijske programe, poročajo tuje tiskovne agencije. Kemična tovarna Azot je edini del industrijskega območja, ki ga ruske enote še niso zavzele, je Hajdaj zapisal na telegramu. Na območju tovarne je po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Irine Vereščuk še približno 300 civilistov, ki so tam poiskali zatočišče pred obstreljevanjem.
Ruski separatisti ukrajinske sile obtožujejo, da z nenehnim obstreljevanjem preprečujejo evakuacijo civilistov iz regije, navaja ruska tiskovna agencija Interfax. V ponedeljek naj bi tovarno po prehodu, ki ga ukrajinske sile ne nadzorujejo, zapustilo 20 ukrajinskih civilistov. Ruska vojska je danes sporočila, da je celotna regija Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, priključena na ruske televizijske programe. Ti bodo odslej prebivalcem na voljo brezplačno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Približno milijon ljudi v regiji ima tako prost dostop do glavnih ruskih kanalov, vključno s kanali javne radiotelevizijske skupine VGTRK, ki prenaša stališča Kremlja. »Strokovnjaki iz oddajnih enot ruskih oboroženih sil so priključili in za oddajanje ruskih kanalov prilagodili še zadnjega od sedmih televizijskih oddajnikov v regiji Herson,« je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Območje regije Herson, ki meji na anektirani polotok Krim, je ruska vojska osvojila v prvih dneh ofenzive proti Ukrajini, ki se je začela konec februarja. Od takrat Moskva izvaja politiko rusifikacije ozemelj pod svojim nadzorom na jugu Ukrajine: uvedena je bila ruska valuta rubelj, začeli pa so razdeljevati tudi ruske potne liste.
08.59 V Ukrajino že na poti slovenska bojna vozila
Slovensko mejo je v ponedeljek zvečer prestopilo 35 oklepnih pehotno-amfibijskih vozil, ki bodo čez Poljsko predvidoma danes že na svojem cilju v zahodni Ukrajini, poroča spletni portal 24 ur. Slovenija naj bi v zameno za donacijo od ZDA dobila dobropis, ki ga bo uporabila za opremo, ki jo Slovenska vojska potrebuje pri svojem delovanju. Slovenske oklepnike naj bi po poročanju portala Ukrajina zelo hitro poslala na vzhodno fronto, kjer se tudi starejša oborožitvena tehnika uporablja za obrambo pred rusko agresijo.
Vozila BVP M-80A so bila dolga leta spravljena in konzervirana med tanki in drugimi oklepniki v bližini Pivke, dekonzervacija pa je trajala več tednov. Logistične težave so preprečevale hitrejšo odpravo proti Ukrajini, po vsej verjetnosti zaradi odločitve Madžarske o prepovedi transporta orožja čez njeno ozemlje na vzhod. Gre sicer za precej staro vojaško tehniko, ki jo je Slovenija podedovala še od Jugoslavije, izdelalo jih je podjetje Yugoimport pred 40 leti za potrebe takratne Jugoslovanske ljudske armade. Bojno vozilo pehote je amfibijsko gosenično vozilo s posadko treh vojakov in prostorom za oborožen oddelek. Ima 20-milimetrski top, mitraljez in lanserje protitankovskih raket maljutk, še poroča portal.
08.36 Moskva bo pozneje danes poklicala veleposlanika EU
Rusko zunanje ministrstvo naj bi pozneje danes poklicalo veleposlanika Evropske unije v Moskvi Markusa Edererja zaradi prepovedi Litve za tranzit blaga do Kaliningrada v okviru sankcij EU, navaja Guardian. Vilna je prepovedala tranzit blaga pod sankcijami Evropske unije čez ozemlje Litve v in iz ruske eksklave, stisnjene med Litvo in Poljsko, in se sklicevala na pravila o sankcijah EU. Anton Alikhanov, guverner Kaliningrada, je v nedeljo pozno za rusko televizijo povedal, da je to situacija, ki jo je mogoče rešiti z diplomatskimi sredstvi. »Kolikor vem, bo jutri Marcus Ederer, veleposlanik Evropske unije v Rusiji, povabljen na zunanje ministrstvo ... in mu bodo povedali o ustreznih pogojih.«
08.22 V Gruziji več deset tisoč protestnikov v podporo članstvu v EU
Na ulicah gruzijske prestolnice Tbilisi je v ponedeljek zvečer več deset tisoč ljudi zahtevalo članstvo Gruzije v Evropski uniji. Po navedbah organizatorjev shoda so želeli evropskim partnerjem pokazati, da so se državljani Gruzije odločili za Evropo in da so to izbiro pripravljeni braniti. Evropa je zgodovinska izbira in želja Gruzijcev, za katero so se žrtvovale vse generacije, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili organizatorji shoda. »Svoboda, mir, trajnostni gospodarski razvoj, varstvo človekovih pravic in pravičnost so vrednote, ki nas vse združujejo in bi jih zagotovili z vključitvijo v Evropsko unijo,« so dodali.
Gruzija, ki na severu meji z Rusijo, je tako kot Ukrajina in Moldavija kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini zaprosila za članstvo v EU. A medtem ko je za Kijev in Kišinjov evropska komisija predlagala, da se jima dodeli status kandidatk za članstvo, je za Gruzijo predlagala le podelitev evropske perspektive. Dokončno odločitev o tem naj bi v četrtek in petek na vrhu v Bruslju sprejeli voditelji EU.
06.50 Rusija grozi s povračilnimi ukrepi zaradi prepovedi tranzita blaga
Rusija je zagrozila, da se bo maščevala zaradi prepovedi Litve za tranzit določenega blaga čez njeno ozemlje v rusko eksklavo v Baltskem morju Kaliningrad, poroča Guardian. Potezo vlade v Vilni so v Moskvi označili za tako »brez primere« in na ruskem zunanjem predstavništvu so dejali, da si pridržujejo pravico do odziva za zaščito svojih nacionalnih interesov. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je v ponedeljek še dodatno stopnjeval napetosti z grožnjo z odgovorom na, kot je dejal, »nezakonito potezo. Ta odločitev je res brez primere. To je kršitev vsega. Menimo, da je to nezakonito. Situacija je več kot resna ... Potrebujemo resno poglobljeno analizo, da bomo lahko pripravili svoj odziv.«
»Če tranzit tovora med Kaliningrajsko regijo in preostalim delom Ruske federacije prek Litve v bližnji prihodnosti ne bo v celoti obnovljen, si Rusija pridržuje pravico, da ukrepa za zaščito svojih nacionalnih interesov,« so zapisali.
00.30 Ministri za evropske zadeve o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini
Ministri držav članic EU za evropske zadeve se bodo danes sestali na zasedanju v Luxembourgu, v ospredju katerega bodo predvsem priprave na vrh Evropske unije konec tedna. Na tem bodo voditelji odločali o podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini. Zasedanja se bo iz Slovenije udeležila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V ospredju vrha v četrtek in petek, ki bo prvi za novega slovenskega premiera Roberta Goloba, bodo predvidoma širitvena vprašanja. V ponedeljkovem pismu voditeljem EU je predsednik evropskega sveta Charles Michel pozval, naj na zasedanju Ukrajini in Moldaviji podelijo status kandidatke za članstvo v Uniji.
Obenem je poudaril pomen napredka pri širitvi EU na Zahodni Balkan, za kar se zavzema tudi več držav članic. Med aktivnejšimi je Slovenija, ki je pripravila predlog, da se Bosni in Hercegovini že na tem vrhu podeli status kandidatke za članstvo v Uniji. Kot je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU povedala ministrica Fajonova, je ta predlog med kolegi iz drugih držav članic naletel na veliko podpore.
Voditelji bodo razpravljali še o ideji evropske politične skupnosti, katere namen bi bil krepitev političnega dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami, in rezultatih konference o prihodnosti Evrope, med katerimi so tudi zahteve po spremembah pogodb EU. Premier Golob zagotavlja, da bo stališča glede zunanjepolitičnih vprašanj oblikoval v sodelovanju z državnim zborom. Tako se bo tudi udeležil današnje skupne seje odborov DZ za zunanjo politiko in za zadeve EU, na kateri bodo poslanci za zaprtimi vrati razpravljali o slovenskih izhodiščih za vrh.
