Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v prejšnjem tednu od 18. do 24. oktobra število okuženih v domovih za starejše (DSO) povečalo za 95 novo potrjenih okužb z novim koronavirusom in za 82 potrjenih okužb med zaposlenimi, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. "Okužb je sicer nekoliko več kot v tednih prej, vseeno pa ostaja delež med vsemi potrjenimi okužbami v Sloveniji izredno nizek. To kaže, da so domovi – tako zaradi visoke precepljenosti kot tudi izvajanja vseh preventivnih ukrepov – za zdaj uspešni pri preprečevanju širjenja okužb," pojasnjuje Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
V DSO-jih se veliko stanovalcev odloči za tretji odmerek
V domovih za starejše je namreč proti covidu-19 cepljenih 97 odstotkov stanovalk in stanovalcev ter 64 odstotkov zaposlenih. Zanimanje je tudi za tretji odmerek cepiva, saj je po podatkih ministrstva za delo s tretjim odmerkom cepljenih že okoli 27 odstotkov stanovalcev in 5 odstotkov zaposlenih.
V Koroškem domu starostnikov je bilo cepljenih "92 odstotkov stanovalcev, tretjina od teh je že cepljena s tretjim poživitvenim odmerkom, preostali še bodo, saj je zanimanje veliko. Cepivo nam po našem naročilu zagotovi zdravstveni dom, cepi nato naš domski zdravnik. Vsak, ki se želi cepiti, je cepljen v najkrajšem možnem roku," nam je povedala pomočnica direktorja Dragica Čas.
V Domu upokojencev Ptuj so se za tretji odmerek odločili skoraj vsi, ki so bili cepljeni že decembra 2020. "Precepljenost med stanovalci Doma upokojencev Ptuj je 95,63-odstotna, s tretjim poživitvenim odmerkom se je cepilo 191 stanovalcev," je podatke nanizala direktorica Vesna Šiplič Horvat.
Da se stanovalci, ko imajo izpolnjen pogoj za poživitveni odmerek, zanimajo za tretje cepljenje, pravijo tudi v Domu starejši Lendava ter v Domu starejših občanov Novo mesto.
600 postelj rezerviranih za sivo cono
Vsi zagotavljajo, da ves čas spremljajo razmere glede naraščanja okužb tako v lokalnem okolju kot širše, ter temu prilagajajo tudi ukrepe. Omejitev, razen vstopnega pogoja PCT, uporabe zaščitnih mask, prezračevanja in razkuževanja, po večini (še) nimajo. Za t. i. sivo cono, kjer so nastanjeni stanovalci s sumom na okužbo, je v domovih po državi rezerviranih več kot 600 postelj.
Za prezračevalne sisteme bi si želeli dodatna sredstva
V tem vmesnem času so domovi po besedah Denisa Sahernika tam, kjer to še ni bilo urejeno, intenzivno urejali prezračevanje. "Smo pa pristojne večkrat opozorili, da so domovi pri tem prepuščeni sami sebi, tako pri dogovarjanju s ponudniki prezračevalnih rešitev kot pri financiranju tovrstnih vlaganj. Želeli bi si, da bi država k temu področju pristopila bolj sistematično in domovom zagotovila dodatne finančne vire, in to vsem, tako javnim kot zasebnim. Verjamemo, da bi se denar za te rešitve, ki so se izkazale kot najboljša obramba pred širjenjem virusa v zaprtih prostorih, moral najti v državnem proračunu," poudarja.
V Domu upokojencev Ptuj so v drugem valu tako sami nabavili napravo, ki prečiščuje zrak, in jo uporabljajo v rdeči coni. Medtem pa v Koroškem domu starostnikov, kjer imajo več kot 40 let stare prostore, prezračevalnih sistemov nimajo, pojasnjuje Dragica Čas: "Skrbimo pa, da so sobe in drugi prostori redno prezračevani z odpiranjem oken, prav tako imamo poostreno razkuževanje vseh predmetov in površin." Podobno je v Domu starejših občanov Novo mesto, kjer izvajajo naravno prezračevanje, kot so povedali. "Ker smo več kot 40 let star dom, sistema za rekuperacijo ipd. v sobah in skupnih prostorih po nadstropjih nimamo in ni nevarnosti, da bi se porabljeni zrak vrnil v prostore kot neočiščen," dodaja pomočnica direktorice Sonja Jurečič.
Kljub dodatnemu financiranju kadrovska stiska še traja
Druga še vedno trajajoča težava pa je kadrovsko pomanjkanje. Vlada je lani izdala uredbo o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev. Ta je omogočala dodatne zaposlitve v domovih za starejše in posebnih zavodih, kar je bilo po Sahernikovih besedah korak v pravo smer. A kljub temu imajo v domovih še vedno hudo kadrovsko krizo zaradi številnih odpovedi delovnih razmerij in neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest.
Razmere so zlasti kritične pri poklicih, kot so diplomirane in srednje medicinske sestre, bolničarji negovalci, fizioterapevti, dietni kuharji in socialne oskrbovalke. "Potrebni so takojšnji ukrepi, s katerimi bomo izboljšali delovne razmere, zagotovili bolj stimulativne osebne dohodke ter za delo v domovih navdušili mlajše generacije," opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Direktorica ptujskega doma upokojencev si zato želi, da bi sredstva za financiranje dodatnega kadra ostala tudi po izteku dveletnega roka, saj so nujno potrebna. "Je pa res, da je še večje pomanjkanje kadra v zdravstveni negi, za kar pa nismo prejeli dodatnih sredstev."
Da je kadre težko pridobiti, potrjujejo tudi v Koroškem domu starostnikov. "Pri zaposlenih pa se tako kot v drugih zdravstvenih in socialnih zavodih čuti velika izgorelost, saj smo se lani pet mesecev borili z okužbami v domu, celo leto pa je bila organizacija dela in življenja v domu zelo drugačna zaradi covida-19," dodaja Dragica Čas. Po besedah Sonje Jurečič iz DSO-ja Novo mesto je delo postalo še odgovornejše, uvajajo novosti in organizirajo ter izvajajo storitve, ki prej niso bile del njihovega vsakdanjika – cepljenje, testiranje, izvajanje sivih con za stanovalcev s sumom na okužbo in podobno.
Goran Kuzma iz Doma starejših Lendava ob tem odpira tudi širšo temo, da si v domovih prav tako želijo, da bi bilo več poudarka na delu s starejšimi tudi v izobraževalnem sistemu, ki bi tako omogočal, da bi bili bodoči zaposleni bolj opremljeni in pripravljeni na delo v domovih in širše.
Siva cona prinaša izgubo denarja
V domovih za starejše je bilo 24. oktobra za sprejem na voljo približno 170 postelj. Nekateri starejši so med prejšnjimi vrhunci epidemije odložili odhod v dom, v zadnjem času pa že zaznavajo postopno zmanjševanje števila prostih postelj.
Kakšna je torej trenutna finančna slika DSO-jev, saj so se stroški zaradi vseh ukrepov povečali, manj je bilo sprejemov, več je treba imeti praznega prostora za uvajanje različnih con? Denis Sahernik iz skupnosti socialnih zavodov odgovarja, da so s pristojnimi dosegli pokritje stroškov vzpostavitve zunanje rdeče cone, povračila oskrbnin zaradi umika v domačo oskrbo, povračilo stroškov dela za začasne razporeditve zaposlenih, enkratno izplačilo za zagotovitev enomesečne strateške zaloge varovalne opreme, pokritje stroškov varovalne opreme za zaposlene v sivi in rdeči coni ter za dezinfekcijo. Do 21. avgusta 2022 ostaja v veljavi tudi ukrep financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za dve leti.
A lani je približno desetina izvajalcev v javni mreži (6 koncesionarjev in 4 javni zavodi) poslovanje končala z izgubo. Za proste postelje, ki so rezervirane za sive cone, namreč država povrne strošek v višini oskrbe 1 za standard dvoposteljne sobe. Ker je večina stanovalcev sicer razvrščena v kategorijo oskrbe 2 ali 3, to pomeni, da dom za te postelje skupno dobi manj, kot bi dobil v primeru, če bi bile lahko zasedene. Ker so postelje prazne, pa zanje prav tako ne dobi plačila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav ostaja kadrovski normativ nespremenjen. "Posledično imajo za te postelje izvajalci večje odhodke od prihodkov. Povprečna cena zdravstvene nege je lani znašala 19,7 evra na dan, kar pomeni slabih 600 evrov mesečnega izpada prihodka na prazno posteljo zgolj iz naslova zdravstvene nege. V primeru desetih nezasedenih postelj to predstavlja približno 70.000 evrov letnega izpada prihodkov," pojasnjuje Sahernik. Pristojne na to problematiko opozarjajo in še vedno upajo na dogovor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje