Slovenija

Desusovi neenotni glede glasovanja o posvetovalnem referendumu

G.G./STA
1. 6. 2021, 14.01
Posodobljeno: 1. 6. 2021, 14.02
Deli članek:

Ob skoraj enakovrednem razmerju moči v parlamentu, je za sprejemanje zakonov potrebno veliko dogovarjanja. Danes se je državni zbor seznanil z zahtevo opozicije, naj se pred dokončnim glasovanjem glede zakona o nacionalnem demografskem skladu povpraša volivce na posvetovalnem referendumu.

Matija Sušnik/DZ
»Viseči poslanci« Desusa Robert Polnar, Ivan Hršak in Branko Simonovič. Toda najbolj negotovo je v zadnjem časi glasovanje Franca Jurše, ki »visi« med stranko in poslansko skupino.
DZ bo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval danes zvečer. Če ga ne bo podprl, v opoziciji že napovedujejo sprožitev postopkov za naknadni zakonodajni referendum.

Da Slovenija ob neugodnih demografskih gibanjih potrebuje sklad, iz katerega se bo zagotavljalo dodatna sredstva za financiranje pokojnin, je znano že vrsto let. V preteklih letih je bilo v DZ vloženih tudi nekaj predlogov zakonov, ki pa niso bili deležni zadostne podpore.

Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.

Upravljanje z državnim premoženjem

Predlagatelji referenduma opozarjajo, da se s predlaganim zakonom ne rešuje vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogoča pa neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. "Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela," je v imenu predlagateljev danes dejal Luka Mesec (Levica).

Po načrtih vlade bi nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. Gre za 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, je spomnila Andreja Zabret (LMŠ) in opozorila, da je zakonsko besedilo spisano tako, da se vse vzvode upravljanja in nadzora sklada daje v roke političnih strank in vlade.

Če bo demografski sklad ustanovljen v predlagani obliki, bo njegov prispevek v podhranjeno javno blagajno zanemarljiv, poleg tega želi vlada iz njega financirati tudi dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko, je dejala. "Potrebujemo takšen sklad, da bo dejansko in izključno prispeval k zmanjšanju vrzeli v pokojninski blagajni," je pozvala.

Dejan Židan (SD) je predlog zakona označil za "še eno kukavičje jajce trenutno vladajočih". Upravljanje državnega premoženja bi združili pod eno streho, dobičke pa razpršili, namesto da bi jih uporabili za financiranje pokojnin v prihodnosti, je bil kritičen.

Naj se sredstva od upravljanja državnega premoženja nameni izključno za pokojnine, je menila tudi Alenka Bratušek (SAB). "Premoženje mora ostati v lasti države, sklad pa naj z njimi le upravlja," je dejala in nadaljevala, da se morajo sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, zagotovljeni morajo biti tudi dodatni viri. Le tako bo mogoče zagotoviti stabilne vire za pokojnine danes in tudi čez 40 let.

Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je vse očitke zavrnil, zanikal pa tudi, da o predlogu zakona ni bila opravljena poglobljena javna razprava ter da ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Pravne podlage in javna razprava za sprejem zakona o demografskem skladu obstajajo že od leta 2014, je spomnil. Poudaril je še, da so bile v času prejšnjih vlad od leta 2013 do konca leta 2020 prodane kapitalske naložbe države v kar 45 podjetjih.

Predlog za razpis referenduma bodo po besedah Jurija Lepa podprli tudi nepovezani poslanci, medtem ko mu v SNS nasprotujejo. "Gre za rušenje vlade in nič drugega," je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci DeSUS imajo na demografski sklad različne poglede, zato ne bodo glasovali enotno, pa je povedal Robert Polnar.

V koalicijskih poslanskih skupinah razpisu referenduma enotno nasprotujejo, tudi zaradi zavajajočega referendumskega vprašanja, kot je rekla Monika Gregorčič (SMC). Vprašanje bi se namreč glasilo: "Ali ste za to, da DZ sprejme predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?"

Če bi imeli predlagatelji poštene namene, bi vprašanje predlagali v nekem poštenem duhu, je menil Jožef Horvat (NSi). Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je zagotovila, da pomeni zakon o nacionalnem demografskem skladu jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.