Pogled iz vesolja: dim požara, 'velikega kot Ljubljana', prekril Tržaški zaliv

Če bi velikost območja, na katerem se je razplamtel kraški požar, prezrcalili nekam drugam v Slovenijo, bi ta denimo segal čez meje ljubljanskega obroča.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je ocenil, da gre za največji požar v Sloveniji doslej, in dodal, da toliko gasilcev ponoči še ni bilo na delu. Z ognjenimi zublji se je v noči na četrtek spopadalo kar 800 gasilcev, čez dan pa jih bo na terenu predvidoma okoli 1000. 

Prek Nasine aplikacije Worldview smo pogledali satelitske posnetke Krasa in opazili, da je v sredo dim prekril skoraj polovico Tržaškega zaliva. Gasilci se z gašenjem intenzivno ukvarjajo že pet dni. Na satelitskem posnetku z nedelje je tako videti, kako se je vnel požar, medtem ko se je dim razširil proti Italiji. V ponedeljek in torek je na posnetkih videti manj dima, v četrtek, ko je bila borba z ognjenimi zublji najhujša, pa se je dim razširil čez velik del Tržaškega zaliva. 

Današnjih satelitskih posnetkov požara še ni. 

Pretresljiv pogled na požar so zajeli številni prebivalci Slovenije, med drugim tudi skrbniki Facebook skupine Miren Kras, ki so objavili pogled na požar iz Cerja proti Italiji. 

Dim dosegel tudi hrvaško obalo

Dimna zavesa se je raztegnila vse do hrvaške obale. 

Videoposnetek in fotografijo požara so nam v sredo poslali iz počitniškega doma v Zambratiji, kjer letujejo tudi slovenski otroci. 

Danes se sicer nad Zambratijo ne zadržuje več dimni oblak, je pa območje še vedno megleno.

Eden od bralcev nam je poslal tudi fotografije iz avtokampa Bijela uvala iz Funtane, ki se nahaja med Porečem in Vrsarjem, torej še bolj južno od Zambratije. Tudi sredin sončni zahod v Maredi pri Novemgradu je zameglil oblak dima, v zraku je bil vonj po dimu, je sporočila bralka. 

Poslabšana kakovost zraka: vnetje sluznic, kašljanje in oteženo dihanje

Gost dim, ki je zjutraj prebudil prebivalce Mestne občine Koper, Občine Postojna in Mestne občine Nova Gorica in drugih okoliških krajev, je močno poslabšal kakovost zraka. Ob požaru namreč v zraku nastanejo različne škodljive snovi, odvisno tudi od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature ter drugih pogojev pri gorenju. Ob vdihavanju smo neposredno izpostavljeni plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru.

Zaradi zmanjšane kakovosti zraka Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča izogibanje pretirani fizični aktivnosti na prostem, ljudem z zdravstvenimi težavami pa svetuje zadrževanje v zaprtih klimatiziranih prostorih. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali se pojavijo kasneje, odvisne pa so od vrste onesnaževala, količin, vnesenih v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter tudi dovzetnosti posameznika.

Posledice vključujejo draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v teh primerih odzove z vnetjem sluznic, ki povzroča solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Predvsem za bolnike z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal predstavlja veliko težavo, saj se jim težave lahko znatno povečajo, prav tako se stanje lahko poslabša pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča pa se tudi možnost za nastanek srčne kapi.