"V naši najpomembnejši javni medijski institucij v državi, RTV Slovenija, se boj za integriteto in neodvisnost nadaljuje," je ob svetovnem dnevu medijev dejala predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik na novinarski konferenci o trenutnem dogajanju na RTV-ju. Kot je dodala, se novinarji in drugi zaposleni že več mesecev upirajo potezam vodstva, ki kadruje na hitro in mimo mnenj uredništev, obenem pa siromaši program in ruši socialni dialog.
"Premeščanja, kadrovske menjave, ukinjanje informativnih oddaj, poskusi cenzure, kaotična programska shema in podrejanje predvolilnega programa in programskih vsebin političnim interesom vladajoče koalicije resno ogrožajo profesionalno novinarstvo na RTV in poslanstvo javnega medija," so ob dnevu svobode medijev zapisali v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Dodali so, da je med predvolilno kampanjo politično podrejanje informativnega programa na Televiziji Slovenija šlo tako daleč, da je RTV postal del politične kampanje.
"Novinarska in uredniška avtonomija sta od imenovanja odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik in urednika uredništva MMC-ja Igorja Pirkoviča brez podpore uredništva na javnem RTV resno ogroženi." V Koordinaciji so opozorili, da je večina oddaj v informativnem programu Televizije Slovenija okrnjenih ali izbrisanih. Zadnji dokaz je nepodaljšanje pogodbe enemu bolj prepoznavnih obrazov nacionalne televizije. "Vodstvo se je namreč odločilo, da z Marcelom Štefančičem, ki oddajo vodi od leta 1998, ne bo več sklenilo nove pogodbe. Brez vsebinske obrazložitve, brez pogovora z uredništvom, delegirano in poniževalno. Poniževalno tudi do gledalk in gledalcev, ki so s 40 tisoč podpisi zahtevali vrnitev oddaje, z Marcelom kot voditeljem, v program."
"Če pade Marcel, pade Studio City. Če pade Studio City, pade javni RTV."
"Vodstvo RTV-ja z mano noče podaljšati pogodbe, menda zaradi mojega neprimernega obnašanja. Naj povem, kaj je zares neprimerno. Neprimerno je, da so ukinili Politično s Tanjo Gobec. Neprimerno je, da so ukinili Globus. Zares neprimerno je, da so ukinili Točko preloma z Janjo Koren. Zares neprimerno je, da ponižujejo in žalijo inteligenco te slavne hiše. Zares neprimerno je, da so za dva meseca ugasnili Studio City. Zares neprimerno je, da so ignorirali več kot 40.000 podpisov za takojšnjo vrnitev Studia City. Zares neprimerno je, da se odgovorna urednica ne odziva na maile urednice Studia City," je na novinarski konferenci dejal Štefančič, zdaj že nekdanji voditelj oddaje Studio City.
"Če pade Marcel, pade Studio City. Če pade Studi City, kot je nedavno tukaj dejal Tadej Golob ob predaji peticije, pade javni RTV," je dejala urednica oddaje Alenka Kotnik. Peticijo v podporo oddajam Studio City, Tednik in Tarča, ki so bile po odločitvi vodstva med volilno kampanjo začasno umaknjene s programa, je marca v dveh tednih podpisalo več kot 40 tisoč ljudi, Peticijo civilne družbe za ohranitev Štefančiča kot voditelja oddaje pa je medtem do zdaj podpisalo že skoraj 15 tisoč ljudi.
Radijska novinarka Tatjana Pirc je izpostavila, da bitka za javno RTV Slovenija še ni izgubljena. "Danes smo tu tudi zaradi številnih poslušalcev, gledalcev, ki nas ustavljajo na ulicah, nam pišejo, nas kličejo, zaskrbljeno sprašujejo, kaj se dogaja, kdaj se bodo razmere normalizirale, in nam izražajo podporo. Podpora in zahteve javnosti, ki želi biti informirana, so za nas zavezujoče. Tudi 40.000 podpisov za Studio City je zavezujoča zahteva." Dodala je, da zaposlenim na RTV-ju ni vseeno, da se zaradi napačnih odločitev, "horukarskih" kadrovanj in posegov v program izgublja zaupanje javnosti, ki želi, da jo informira verodostojen medij. "Zato sem danes tudi jaz Marcel," je sklenila Tatjana Pirc.
Ksenja Horvat, novinarka in voditeljica Televizije Slovenija, je dejala, da je večino svoje novinarske kariere novinarsko svobodo jemala kot samoumevno, danes pa novinarji "morda prvič zares vemo, česa nočemo". Obenem pa novinarji RTV Slovenija zdaj tudi vedo, kaj hočejo: nov zakon o RTV-ju, nepolitičen programski svet, modre, razsodne in pogumne urednike ter jasen dialog o poslanstvu javnega servisa. "Hočemo tudi takšne pogoje dela, da naši mladi, prodorni novinarji ne bodo odhajali h konkurenci – ne zaradi denarja, ampak ker so izgubili upanje, da bodo lahko profesionalno in uspešno opravljali svoje delo."
Podporo Štefančiču in ustvarjalcem Studia City je izrazil del tudi montažerk in montažerjev RTV Slovenija. "Ne glede na vse, odločeni smo, Studia City ne bomo prepustili niti pozabljenju, niti prevzemu s strani nekompetentnih, v pravo barvo namočenih novinarskih mazačev. Tukaj stojimo za vas, tukaj stojimo za nas in tukaj stojimo za vse gledalke in gledalce TV Slovenija, ki imajo pravico do pravih, preverjenih informacij," so sporočili.
Vodstvo RTV-ja: Po tehtnem premisleku bo Studio City maja doživel osvežitev
Vodstvo RTV Slovenija, ki v zadnjih dneh na novinarska vprašanja o odločitvah glede Marcela Štefančiča in Studia City ni odgovarjalo, je v sporočilu za javnost zapisalo, da se oddaja po krajšem premoru vrača na male zaslone in da bo "po tehtnem premisleku Studio City v maju doživel osvežitev in prenovitev oddaje".
"Studio City se ponaša z večdesetletno tradicijo, v tem času pa so oddajo pripravljali številni izjemni novinarji in drugi ustvarjalci. Zavedajoč se pomena blagovne znamke Studio City, se je vodstvo Informativnega programa Televizije Slovenija odločilo, da bo oddaja v maju doživela nekaj vizualnih in programskih sprememb, med drugim tudi pri vodenju oddaje," piše v sporočilu za javnost.
"Vodstvo Informativnega programa Televizije Slovenija so k posodobitvi oddaje spodbudile tudi nedavne javne izjave nekdanjega voditelja oddaje, ki jih ocenjujejo kot žaljive do zaposlenih na RTV Slovenija, del javno izrečenega pa bi lahko razumeli tudi kot grožnjo zoper posamezne zaposlene," so še sporočili z generalnega vodstva RTV Slovenija.
Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi Studio City po novem vodila Vida Petrovčič.
Štefančič: To so izredno nizki profesionalni standardi
Po novinarski konferenci pred stavbo RTV Slovenija je Marcel Štefančič dogajanje komentiral še za Val 202. "Mene ni več, mene so odstavili. Studio City se na dan zmage ne bo vrnil oziroma bo to retrospektivna oddaja. In te retrospektivne oddaje bodo trajale vse ponedeljke do 30. maja. Vrteli bodo stare posnetke Studia City, ki jih ne bodo delali ljudje, ki so delali Studio City, ampak ljudje, ki jih je na televizijo pripeljalo to vodstvo samo. Od 30. maja dalje naj bi na program prišla nova oddaja, ki naj bi nadomestila Studi City," je dejal.
Kritičen je bil tudi do načina, na katerega se je vodstvo RTV Slovenija lotilo sprememb oddaje. "Da jih ni sram. Tako se to ne dela – to so izredno nizki profesionalni standardi," je dejal in ob tem opozoril, da se odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Jadranka Rebernik več dni ni odzivala na elektronska sporočila. "Uradno sploh nismo vedeli, da z mano niso obnovili pogodbe. To smo izvedeli prek drugih, uradno nismo nič vedeli, kaj se dogaja," je pojasnil. Dodal je, da je bila urednica Studia City Alenka Kotnik danes prvič na pogovoru z Jadranko Rebrnik. Kot je poročal Radio Slovenija, naj bi odgovorna urednica informativnega programa na jutranjem uredniškem sestanku dejala, da Štefančič, dokler bo odgovorna urednica ona, ne bo vodil oddaje, da pa iščejo nadomestno rešitev.
"Razlog je moje neprimerno obnašanje," je ob tem odločitev vodstva pojasnil Štefančič. Vodstvo RTV Slovenija so namreč zmotile Štefančičeve besede, ki jih je 23. marca izrekel na javni tribuni o RTV-ju. "Povedal sem, da me čudi to, da je njih tako malo, nas pa tako veliko, in da točno vemo, kateri so, in da kljub temu hodijo po nas, nas odstavljajo, minirajo, žalijo, ponižujejo in se nič ne zgodi. Zato sem ljudi pozval – uprite se, recite ne," je dejal Štefančič. "Ne vem, na osnovi česa, bi bilo lahko njo (Jadranko Rebernik, op. a.) strah. Nimam pojma, na osnovi česa, jaz z njo ne komuniciram, ker še z urednico Studia City ni komunicirala. Rekel bi, da je nihče ni mogel dobiti, sploh pa se že ves čas skriva," je dejal Štefančič in opozoril, da je to neprimerno obnašanje in neprimeren način komuniciranja z uredništvi in novinarji.
Štefančič je ob koncu pogovora dejal, da 9. maja Studio City "na vsak način bo, samo ne na nacionalki."
Spremembe za zmanjšanje vmešavanja politike in večanje vpliva javnosti
Ob svetovnem dnevu medijev je Pravna mreža za varstvo demokracije pred stavbo RTV Slovenija predstavila osnovne usmeritve predloga novega zakona o RTV-ju, ki ga pripravljajo z medijskimi strokovnjaki. Kot so na novinarski konferenci poudarili govorci, je namen spremembe zmanjšati vpliv politike na delovanje RTV Slovenija in povečati vpliv javnosti v organih, ki se nanašajo na vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja.
"S temi spremembami želimo zagotoviti neko normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo po eni strani omogočalo kakovostno produkcijo vsebin, po drugi strani pa nekako umirila in uredila razmere, ki bodo omogočale, da zavod, zlasti njegovi zaposleni, skupaj z javnostjo začnejo dolgoročen razmislek o prihodnosti javnega servisa," je dejala Barbara Rajgelj iz Pravne mreže. Kot je pojasnila, so se pri pripravi sprememb v Pravni mreži pogovarjali z različnimi deležniki – na začetku z medijskimi strokovnjaki, v nadaljevanju tudi s tistim, ki jih to najbolj zadeva – to so zaposleni in delno tudi javnost. "Ne mislimo si, da smo do zdaj naslovili že vse deležnike, ker jih je zelo veliko, zato bomo tudi v prihodnjih dveh tednih organizirali javno razpravo," je napovedala.
Predstavnica iniciative Glas ljudstva Sandra Bašič Hrvatin je spomnila, da je iniciativa v zavezah, ki jih je na stranke naslovila pred volitvami, področje medijev in svobodnega izražanja navedla kot eno od prednostnih problematik, ki zahteva takojšnje reševanje. Med ključne zahteve je iniciativa vključila spremembe strukture in načine imenovanja v organe upravljanja in nadzora na RTV Slovenija, ki bodo zagotovile dolgoročno neodvisnost medija od političnih strank ter financiranje javnega servisa v obsegu, ki bo zagotovil njegovo stabilnost in razvoj.
"Vsi skupaj sodelujemo pri tem, ker želimo in se hkrati zavedamo, da je javni RTV, posebej v postsocialističnih družbah, izjemno pomemben za demokracijo," je na novinarski konferenci dejal Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede, ki je kot strokovnjak za področje novinarstva sodeloval pri pripravljanju osnutka. "Če želimo imeti močno javno RTV, mora biti ta ustrezno vodena, ustrezno upravljana. Mora biti tudi sama po sebi demokratična, kar pomeni, da ne sme biti samo odraz političnih kadrovanj, ampak različnih dejavnosti javnosti, civilne družbe, zaposlenih in drugih. Mora imeti zagotovljeno ustrezno in zadostno ali močno financiranje in mora biti usmerjena v prihodnost," je naštel.
Golob je o zakonskem predlogu, ki ga je danes predstavila Pravna mreža, dejal, da Gibanje Svoboda predlog podpira in se zavezuje k čimprejšnjemu sprejetju. Golob je dejal, da upa, da se bodo glede tega v koaliciji uskladili. "Verjamem, da bomo med koalicijskimi pogajanji tudi ta predlog temeljito pregledali," je dejal in dodal, da bo mogoče potreben kakšen popravek.
Tudi Tanja Fajon je poudarila, da so spremembe medijske zakonodaje ena prednostnih nalog, in dodala, da so v SD-ju sami pripravili predloge sprememb zakonodaje, ki so ga usklajevali tudi s stroko. Predlog, ki "umika politiko iz organov znotraj RTV-ja", bodo vložili takoj. Sledila bo vložitev povsem novega zakona o RTV-ju, spreminjanje slednjega pa lahko traja tudi leto dni, med drugim zaradi potencialnega referenduma. Kako se predlog pokriva s predlogom Pravne mreže, nameravajo še pregledati.
V središču predvsem prestrukturiranje programskega sveta
Predvidene spremembe se ukvarjajo predvsem z delom zakona, ki ureja programski in nadzorni svet ter generalnega direktorja. "Menimo, da bi bilo smiselno zmanjšati število članov v programskem svetu. Predvsem govorimo o članih, ki jih imenuje DZ, in dati večjo moč pri odločitvi, kdo bo sedel v svetu, zaposlenim in javnosti," je dejala Anuška Podvršič iz Pravne mreže, pri kateri menijo, da je dovolj, da bi bila v svetu dva člana, ki bi ju imenovale politične stranke – enega bi imenovala koalicija, drugega pa opozicija. Po trenutni ureditvi DZ na predlog političnih strank imenuje pet od 29 programskih svetnikov. Kot do zdaj bi svojega člana po predlogu sprememb še naprej imenovali italijanska in madžarska narodna manjšina, enega člana pa bi imenoval predsednik republike na predlog verskih skupnosti. Večje število članov v svetu bi imenovali zaposleni – to bi storili tako ko zdaj na neposrednih volitvah.
Predlog predvideva, da bi trenutni programski svet dobil več pristojnosti in se ne bi več ukvarjal samo s programsko politiko, ampak bi dobil tudi nadzorno funkcijo nad poslovanjem, nadzorni svet pa ne bi bil več potreben. "V okviru sveta bi se oblikoval finančni odbor, v katerem bi v večini sedeli strokovnjaki za finance. Ta nadzor bi se tako profesionaliziral in postal bolj neodvisen, kot je zdaj," je pojasnila Anuška Podvršič. Večje število članov v svetu bi imenovala tudi javnost – to imenovanje ne bi bilo centralizirano, kjer večje število imenuje DZ, ampak bi to imenovale različne institucije – imeli bi na primer predstavnika kulture, znanosti, človekovih pravic, športa itd. Način imenovanja predstavnikov javnosti še ni dorečen in bo predmet javne razprave.
RTV Slovenija bi po predlogu Pravne mreže predstavljala in zastopala uprava, ki bi imela svojega predsednika in več članov. "Ta uprava bi nekako povzela sedanjo strukturo in funkcije generalnega direktorja skupaj z njegovimi strokovnimi direktorji, vendar bi bilo vse to urejeno v zakonu, s čimer bi postala ta uprava bolj stabilna in transparentna," je pojasnila Anuška Podvršič.
Kakšen bi bil po novi zakonodaji status MMC-ja?
Barbara Rajgelj zato meni, da potrebujemo jasnejše zakonske okvire, da samovolja znotraj podzakonskih aktov ne bi bila več mogoča. Na vprašanje, ali se za MMC predvideva ustanovitev samostojnega uredništva, je pritrdila, da se v Pravni mreži zavzemajo, da bi MMC deloval kot odgovorno uredništvo. "Želeli bi si tudi, da imata Radio in Televizija skupaj vpliv na to, kdo bo uredništvo vodil. Kar bi bila glede na vsebino portala tudi logična rešitev."
Od STA k RTV Slovenija
3. maja preteklo leto je društvo zagnalo kampanjo zbiranja sredstev za Slovensko tiskovno agencijo, ki je več kot 300 dni delovala brez financiranja. Grožnjo s stečajem STA je jeseni odpravila sklenitev pogodbe o financiranju javne službe STA. A financiranje je po novi vladni uredbi urejeno "na kos" in ne več s financiranjem dejavnosti javne službe kot take, čemur v STA-ju nasprotujejo.
Kmalu so se začele tudi težave na RTV Slovenija. "Ko je vlada ugotovila, da se STA ne bo vdal, in je za pritisk izčrpala vse, tudi nezakonite možnosti, se je njena pozornost preusmerila na RTV Slovenija. Spremljali smo celo vrsto manevrov, tudi izigravanje zakonodaje, s katerimi je vodstvo najprej obglavilo uredništvo, potem pa nastavilo kadre, ki niso dobili podpore uredništva," so opozorili na DNS-ju.
Pred RTV Slovenija je bilo letos več shodov proti politizaciji in deprofesionalizaciji javne medijske hiše. Novinarji RTV Slovenija so na začetku marca javno izrazili nasprotovanje vse slabšim delovnim razmeram, šikaniranju in vse več pritiskom, ki jih doživljajo. Aktiv televizijskih novinarjev je zahteval popolno uredniško in novinarsko avtonomijo, izrazil je nezadovoljstvo zaradi imenovanja Jadranke Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa TV SLO, ki je v kolektivu niso podprli. Prav tako je aktiv novinarjev spletnega portala MMC RTV Slovenija izrazil nasprotovanje imenovanju Igorja Pirkoviča za v. d. urednika uredništva za nove medije.
Razmere so se še dodatno zaostrile po zadnjem televizijskem soočenju pred volitvami. Aktiv novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija je ocenil, da kakovost soočenja ni dosegala niti minimuma programskih standardov, ki bi morali veljati za javno radiotelevizijo. Od odgovorne urednice informativnega programa TV SLO Jadranke Rebernik in generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha so zato zahtevali odstop.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje