Ena glavnih prioritet vlade v prihodnjih dveh letih je ureditev zdravstvenega sistema. Že januarja je tako minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil 120 strani dolg dokument analize stanja v zdravstvu. Premier Robert Golob je pojasnil, da je analiza pokazala, da so razmere slabše, kot si kdor koli v državi misli, ter da je lahko zdravstvena reforma le celovita in da se je je treba lotiti v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Predlog Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ga je pridobila STA, sicer med drugim predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistema bi oblikovali javno podjetje.
Zakon namesto dotedanjih okoli 80 zbirk podatkov ob tem določa samo še šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bi bila več potrebna, saj bo njeno vlogo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Sredstva bi zagotovili iz proračuna, ZZZS in evropskih sredstev, še poroča STA.
Na ZZZS so sicer vse vladne očitke o nekontroliranem odtekanju denarja, korupciji in skrivanju določenih podatkov ostro zavrnili. Poudarili so, da ZZZS posluje skladno z veljavno zakonodajo in je "najbolj nadzirana institucija v Sloveniji", ki jo vsako leto revidira tudi računsko sodišče.
Slovenski zdravstveni sistem se v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal in se sedaj sooča s številnimi izzivi, je januarja dejal minister. Zaradi neobstoječega centraliziranega zajemanja podatkov ministrstvo ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih in njihove produktivnosti. Problematika neobstoječega zajemanja podatkov ter neenotna metodologija se denimo kaže pri statistiki o številu družinskih zdravnikov, kjer ZZ, ZZZS in NIJZ navajajo različne podatke. Težava je tudi neurejena struktura obračunskega sistema. Od 2017 do 2022 bolnišnice v kumulativi beležijo milijonske izgube, medtem ko ostali deležniki (zdravstveni domovi, lekarne itd.) poslujejo s presežkom.
Bešič Loredan je napovedal, da bodo pri prenovi slovenskega zdravstvenega sistema uporabili estonska digitalna orodja in model estonskega ZZZS, cilj pa je racionalizacija in upravljanje sistema po vzoru finskih zdravstvenih regij. Pri tem bodo upoštevali slovenske nacionalne interese in specifiko strokovno dobro delujočega slovenskega zdravstvenega sistema. "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi," je prepričan minister.
ZZZS podpira estonski model
Po besedah generalne direktorice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjane Mlakar si v ZZZS že deset let prizadevajo za aktivnejšo vlogo zavoda, predvsem kot "plačnika in kupca zdravstvenih storitev, ki bo po načelih gospodarnosti in zdravstvene ekonomike ter na podlagi stroškovnih analiz izvajalcev postavljal realne cene zdravstvenih storitev ter zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami prebivalcev". Za to pa bo treba najprej spremeniti zakon.
Že januarja je poudarila tudi, da ZZZS ne nasprotuje reformi, in dodala, da se zelo strinja z estonskim modelom, s katerim bi dobili dodatna, zgoraj omenjena pooblastila. "ZZZS bi v primeru estonskega modela res postal aktivni kupec, kar pomeni, da bi zakonodaja zavezala izvajalce, da svoje stroške tudi spremljajo po storitvah po pacientu," je prepričana Mlakarjeva. Le tako bi lahko oblikovali realne modele plačevanja, realne cene, je pojasnila. Trenutno namreč cene oblikujejo na podlagi letnega dogovora. Damjan Kos z ZZZS pa je k temu pristavil, da estonski model pozna razpise, ki pomenijo tekmovanje ponudnikov storitev, medtem ko slovenski temelji na koncesijah.
Mlakarjeva je dodala, da ZZZS porabe sredstev ne more nadzirati, čeprav bi to želel, ob tem pa spomnila na razvpiti primer žilnih opornic. "Zavzemamo se za več nadzora na strani drugih deležnikov, kot so bolnišnice, kjer se dejansko dobavlja oprema, kjer se plačujejo zdravstveni delavci ..." Računsko sodišče je pozvala, naj se osredotoči tudi na nadzor nad izvajalci.
Ministrstvo in ESS sejo o omenjenih predlogih zakona hitro zaključila
Člani ESS naj bi pretekli petek na izredni seji obravnavali predlog Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in predstavitev izhodišč za Zakon o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med gradivi ob sklicu seje so prejeli samo predlog Zakona o digitalizaciji, izhodišča glede prenove ZZZS pa naj bi jim glede na napoved ministrstva posredovali naknadno.
A gradiva pred sejo niso dobili, zato so predstavniki sindikatov in delodajalcev predlagali spremembo dnevnega reda, in sicer zgolj obravnavo predloga Zakona o digitalizaciji, sta po po srečanju pojasnila predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.
Vladna stran je temu nasprotovala, saj je vztrajala pri obravnavi obojega hkrati; na seji naj bi želela tudi predstaviti izhodišča za prenovo ZZZS. Sindikalna in delodajalska stran pa sta pred obravnavo na seji ESS želela gradivo. Dogovora o dnevnem redu danes tako niso dosegli in so sejo zato hitro zaključili.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.