TO je ostalo v morju po katastrofi

Več kot desetletje po razlitju nafte so v okolici ploščadi še vedno prisotni njeni ostanki. V surovi nafti so številne spojine, ki s tistimi v okolju različno reagirajo. Tako spremenjene kemikalije kot tudi dalj časa stabilni naftni produkti lahko usodno vplivajo na ekosisteme, v katerih se znajdejo.

Spomnimo: 20. aprila leta 2010 je na naftni ploščadi Deepwater Horizon, dobrih 60 kilometrov od obale Louisiane, prišlo do eksplozije in požara, v katerem je umrlo 17 ljudi. A katastrofa se tu ni končala, posledica nesreče je bilo namreč ogromno razlitje nafte in največja okoljska katastrofa v zgodovini ZDA.

Razlita nafta se je v večji meri razgradila do konca poletja istega leta, a ostanke kemikalij so našli tudi ob zadnji analizi leta 2020. Študija, objavljena v Frontiers of Marine Science, poskuša na tem primeru določiti, kaj se dogaja z različnimi komponentami nafte, da bi se lahko bolje lotili čiščenja razlitij v prihodnosti.

"Bolje kot razumemo kemikalije in njihove reakcije ter fizične lastnosti, bolje bomo lahko omejili razlitja nafte in razumeli ter zaznali okoljsko škodo zaradi teh razlitij," pove prvi avtor študije, profesor Edward Overton z državne univerze v Louisiani. "Opisali smo najpogostejše kemikalije v surovi nafti in kaj se z njimi dogaja v okolju."

Osredotočili so se na dve vrste kemikalij

Na tiste, ki jih je v nafti največ, in na tiste, ki so najbolj strupene. Kmalu po nesreči so pričeli jemati vzorce iz morske vode, morskega dna in okoliških obal ter v naslednjih mesecih in letih spremljali, kako obstojne so posamezne spojine in kako se spreminjajo.

Ko je nafta prišla v okolje, jo je kar med 30 in 40 odstotki izhlapelo v zrak. V vodi topne kemikalije so se precej hitro raztopile v morju, nato so jih biološko razgradili morski organizmi. A to ne velja za vse sestavine razlite nafte. Priobalne trave so prekrili oljni sloji, nekaj delcev je celo potonilo na morsko dno, kjer so bili prisotni še leta 2020.

Velik del razlitja so doletele s soncem povezane kemijske spremembe ali so jih razgradili mikrobi.

"Pri razlitjih nafte je pomembno vedeti, da njene sestavine lahko razgradijo sonce ali morske bakterije, kar ne velja za nekatera druga onesnažila, na primer klorirane pesticide, kot je DDT," nadaljuje Overton. "Pri naftnih razlitjih se hitro sprosti veliko kemikalij, večina škode nastane precej kmalu po razlitju."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by P A T T E R N I T Y (@patternity)

Nepredvidljivejše posledice za okolje imajo kemijsko spremenjene sestavine nafte

Ko reagirajo s snovmi v okolju, nastanejo nove kemikalije, ki imajo drugačno toksičnost in fizične lastnosti, ki vplivajo na rastline in živali. Take spremembe oziroma reakcije so zelo odvisne od lokalnih pogojev in vremena, zato je napovedovanje škode ob razlitjih težko. A raziskava vseeno osvetljuje najpogostejše poti, ki jih razlita nafta ubere v okolju.