DL: Razočarana nad ravnanjem zavetišča, slednje odgovarja ...

7.3.2024 | 14:40

Simbolna slika (Foto: arhiv Lokalno.si)

Oglasila se je bralka iz Trebnjega. Med prazniki sta s sinom naletela na psa ovčarja, ki je izgubljeno taval po Trebnjem. Okoli vratu je imel dolgo verigo, ki jo je vlekel za sabo. »Pes se je odzval na klice, zato sva s sinom sklepala, da zagotovo ima nekje lastnike. S psom sva odšla na trebanjsko veterinarsko postajo, kjer pa ni bilo dežurnega veterinarja. Po telefonskem klicu sva dobila prijazen napotek, da je za izgubljene in najdene pse odgovorno lokalno pasje zavetišče. Dobila sva telefonsko številko Zavetišča Meli Repče in ga poklicala. Z nekoliko nejevolje je prišel zaposleni iz zavetišča. Ob prihodu je sicer prijazen pes na prišleka renčal. Seveda ni bil navdušen, da bi šel v pasjo kletko. Čeprav je bilo po telefonu povedano, da gre za večjega psa in je očitno odšel od lastnika, zaposleni iz zavetišča s sabo ni imel niti pasjega nagobčnika niti nekaj hrane, s katero bi psa morda lažje privabil v kletko. Ni imel niti čitalnika za čip. Ker nismo mogli psa spraviti v kletko, sem predlagala, da ga za kratek čas privežemo, nekdo naj ostane pri psu, delavec iz zavetišča pa naj odide po čitalnik. Kar mu ni bilo pogodu. Psa z verigo sem mu nato predala. Konec koncev je njegova naloga, da za take pse poskrbi. In kako je poskrbel? Psa je z izgovorom, da se ga ne da ujeti, izpustil, na njem je ostala dolga veriga in delo je bilo zanj opravljeno. Četudi sva s sinom želela narediti dobro delo, pomagati poiskati lastnika ali vsaj poiskati pristojne za reševanje tovrstnih težav, se to ni zgodilo. Ne vem, kaj se je zgodilo s psom. Zagotovo pa odnos zaposlenega iz zavetišča nikakor ni bil primeren, za to delo ni bil primerno pripravljen, njegov odnos do psa pa je pravzaprav že kar pes sam pokazal z renčanjem nanj,« nam je dogajanje opisala naša bralka.

Za komentar smo se obrnili na Zavetišče Meli Repče. »V danem primeru smo v zavetišče prejeli klic o zapuščenem psu. Oskrbnik je bil v času klica na drugem odlovu, kar pa je včasih težko pojasniti ljudem, saj mislijo, da sedimo križemrok in čakamo in se bomo takoj odzvali, a ni tako. Predvsem med božično-novoletnimi prazniki se dogaja, da se poveča obseg dela zaradi pirotehnike. Glede na poznavanje razmer poskušamo od najditelja pridobiti čim več podatkov o živali, in sicer velikost, barvo, starost in podobno, saj lahko tako že obvestimo morebitnega lastnika, ki je mogoče že podal prijavo v zavetišče o izgubljeni živali in jo sam prevzame na kraju najdbe,« je pojasnil vodja zavetišča Dušan Hajdinjak. Nadaljeval je, da je ob prihodu na kraj oskrbnik takoj vedel, čigav je pes. »Dejansko je poskušal psa naložiti v vozilo, vendar je pes pri tem renčal. Ker je o najdbi že seznanil lastnika, ki je izgubo prijavil, je psa prevzel lastnik, ki je bil doma le slabih 500 metrov od kraja najdbe,« je še dodal Hajdinjak.

V primerih, kadar gre za težavne pse, ki niso navajeni vožnje, se uporablja vrsta pripomočkov, med katere pa nagobčnik nikakor ne sodi, razloži Hajdinjak. Po njegovih besedah se uporabljajo druge stvari, kot so pomirjevala, zanka in podobno, kar je vedno na voljo v službenem vozilu. Za te pripomočke se odločajo res v skrajnem primeru, kar pa po njegovem mnenju v tem primeru ni bilo potrebno. »Da ima oskrbnik s sabo čipni čitalnik, mu ne pomeni veliko, saj si s samo številko čipa na kraju najdbe ne more kaj prida pomagati, to je namreč treba vnesti v sistem centralnega registra hišnih živali. Gre za aplikacijo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Navedene aplikacije nimamo nameščene v službenem vozilu in jo uporabljamo le v zavetišču. Bomo pa predlagali UVHVVR, da se jo namesti tudi v vozila,« še poudarja Hajdinjak.

Podal je še nekaj napotkov, kako ravnati z najdeno živaljo. Ljudje naj obvestijo pristojno zavetišče, psa naj ne zapirajo v kakšen prostor, lahko mu ponudijo vodo, njegovo sliko pa lahko objavijo na družbenih omrežjih, da se čim prej najde njegov lastnik.

»Za božično-novoletne praznike smo imeli 14 prijav o zapuščenih psih. Vsi razen enega primera so se vrnili domov zaradi obveščanja najditeljev, družabnih medijev in posredovanja zavetišča. Edini primer, ko je lastnik prevzel psa v zavetišču, pa je bil zato, ker je bil lastnik odsoten, psa pa je v čuvanje zaupal nekompetentni osebi, ki ji je žal pobegnil,« je še dodal Hajdinjak.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Imate tudi vi pohvalo, kritiko, vprašanje?

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Lahko nam tudi pišete na urednistvo@dolenjskilist.si.