Pravopisna komisija pri SAZU-ju in ZRC SAZU je na podstrani portala Fran, naslovljeni Pravopis 8.0, objavila prvi del poglavja Slovnični oris za pravopis, naslovljen Glasoslovni oris, ter pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov (albanščine, estonščine, finščine, francoščine, italijanščine, madžarščine, poljščine, slovaščine, španščine in turščine), ki so zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov.

Posodobitev za sodobne govorce knjižne slovenščine
Poglavje Glasoslovni oris prinaša opis značilnosti slovenskih glasov s pravorečnimi smernicami, in sicer smernicami za knjižno izreko. To poglavje so pripravili sodelavke in sodelavci ožjega sestava pravopisne komisije: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Nataša Jakop, Marta Kocjan Barle, Janez Orešnik, Hotimir Tivadar in Peter Weiss.

Najočitnejše spremembe glede na Slovenski pravopis iz leta 2001 izhajajo iz raziskav knjižne izreke. Utemeljene so na način, ki ga lahko razume sodobni govorec knjižne slovenščine, če izhaja iz lastnih govornih in slušnih izkušenj.

Javne razprave o nekaterih poglavjih že zaključene
V pomoč pri presojanju novih oziroma prenovljenih pravil so na spletišču pravopisne komisije pri SAZU-ju in ZRC SAZU objavljeni tudi komentarji oziroma utemeljitve, enako kot ob javnih objavah prejšnjih poglavij. Pripombe javnosti iz preteklih javnih razprav so objavljene v e-izdajah poglavij, ki so prav tako dostopne na portalu Fran. Gre za poglavja Pisna znamenja, Krajšave, Velika in mala začetnica ter Prevzete besede in besedne zveze.

Spremembe kot odziv na sodobno rabo in potrebe
Kot je ocenil predstojnik Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Kozma Ahačič, bo za javnost verjetno najbolj zanimiv predlog, ki bo vplival tudi na šolski pouk. Kot za javnost zanimive je navedel tudi številne spremembe, ki se odzivajo na sodobno rabo in potrebe. Ahačič je kot velik dosežek tega pravopisa poudaril digitalno povezanost med pravili, slovarskim prikazom in izkazanimi potrebami jezikovne skupnosti, kakor jih opazujejo in analizirajo s pomočjo jezikovne svetovalnice – s pomočjo dokumentirane javne razprave ter številnih pisem in klicev, ki jih po njegovih besedah prejmejo na inštitutu.