Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Mavriciju (2/5)
V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Mavricij.
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock
Gospodarstvo temelji na sladkorni in tekstilni industriji. Otok ima mešano gospodarstvo v razvoju, bazira zlasti na izvozu, kmetijstvu, turizmu in finančnih storitvah. Trenutno uživa politično stabilnost.
Vladna prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva po letu 1980 so bila uspešna in otok ni več tako popolnoma odvisen od proizvodnje sladkorja, kot je bil v večini svoje zgodovine. Gledajoč afriške države, njegov BDP spada med najvišje. V prvih letih neodvisnosti je namreč poskušal diverzificirati svoje gospodarstvo izven proizvodnje sladkorja, vendar je dosegel omejen napredek. Vendar pa so skupna prizadevanja konec leta 1979, povzročila padanje svetovnih cen sladkorja v zgodnjih osemdesetih letih. Politični protesti in socialni nemiri, ki so jih povzročili tisti, ki na otoku niso videli gospodarske prihodnosti, so privedli do tega, da je vlada sprožila zelo uspešen program gospodarske diverzifikacije. Ko se je Mavricij približeval novemu tisočletju, so težave, s katerimi se sooča država, večinoma ostale ekonomske narave.
Revnejši del prebivalstva - večinoma Kreoli, niso sodelovali v sadovih gospodarskega razvoja ob koncu 20. stoletja. To je leta 1999 privedlo do dveh velikih in nepričakovanih izbruhov in družbenih nemirov, ki so bili prvi pravi nemiri po osamosvojitvi. Brezposelnost se je povečala v začetku 21. stoletja, deloma tudi zaradi škodljivih učinkov mednarodne trgovine na proizvodnjo tekstila in sladkorja. Vlada se je na to odzvala z osredotočanjem gospodarskih strategij države na razvoj bolj donosnih sektorjev - informacijske tehnologije ter poslovnih in finančnih storitev.
Prav tako je v začetku 21. stoletja ogrožalo otoško gospodarstvo in mednarodno trgovino povečanje piratstva v Indijskem oceanu. Leta 2010 je zato država napotila na pomoč posebej usposobljene komandose Nacionalne obalne straže. Mavricij je leta 2011 podpisal tudi sporazume z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, leta 2012 pa še sporazum o uporabi mavricijskih sodišč za pregon domnevnih piratov, ki so jih v regiji ujele evropske vojaške patrulje.
V zadnjih nekaj letih je imel nizke, a enakomerne stopnje rasti (v povprečju 3,8 % v obdobju 2015–19) in je med najbolj dinamičnimi gospodarstvi v podsaharski Afriki. Kljub temu je kriza, ki jo je povzročil covid-19, močno prizadela mavricijsko gospodarstvo. Čeprav država ni zabeležila veliko primerov, se je BDP leta 2020 znižal za približno 15,8 %, predvsem zaradi omejitev mednarodnih potovanj, ki so povzročile hud padec prihodkov iz naslova turizma (sektor predstavlja petino otoškega BDP). Gospodarstvo naj bi se ponovno okrepilo leta 2021 (+ 6,6 %), k čemur bodo prispevali gradbeni sektor in javne naložbe, pa tudi okrevanje v turistični industriji, čeprav je bila večina omejitev potovanj podaljšana v začetku leta 2021. MDS napoveduje rast in stabilizacijo leta 2022 za približno 5,2 %.
Država je v zadnjih letih postopoma zmanjševala razmerje med dolgom in BDP, a kljub temu se je trend leta 2019 obrnil (82,8 %), poslabšala pa ga je koronska kriza (87,8 % leta 2020). Vendar je tak dolg skoraj izključno denominiran v lokalni valuti in je tri četrtine domačega dolga.
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo razmerje v obdobju napovedi ostalo stabilno. V zadnjih letih se je masa javnih plač povečevala in uvedli so izdatnejši splošni pokojninski sistem, tudi boljše pobiranje davkov je pripomoglo k povečanju prihodkov in s tem k izravnavi porabe.
Ponovno pa je svetovna kriza povzročila krčenje prihodkov, kar je skupaj z večjimi javnimi izdatki za obvladovanje učinkov pandemije leta 2020 povzročilo primanjkljaj v višini -10,2 % (leto prej 2,2 %). Večina ukrepov je bila podaljšana do leta 2021 in bo še naprej vplivala na javne finance. Medtem so naraščajoče cene hrane prispevale k pospeševanju inflacije (2,5 %, leta 2019 je bila 0,5 %), ki naj bi sledila naraščajočemu trendu v predvidenem obdobju (2,6 % letos in 3,9 % leta 2022 - IMF).
Na splošno gospodarstvo države poganja storitveni sektor, ki predstavlja približno 67,7 % BDP, večinoma je to turizem. Najpomembnejši gospodarski sektor je finančni. Medicinski turizem, zunanje izvajanje, nove tehnologije in luksuzna industrija so med sektorji v razvoju. Na splošno industrijski sektor predstavlja skoraj petino BDP, medtem ko kmetijski sektor prispeva približno 3 %.
V svoji kampanji za socialno enakost in zmanjšanje revščine je Mavricij znatno napredoval in predstavlja zgleden model razvoja. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je BDP na prebivalca (PPP) leta 2019 dosegel skoraj 24.000 USD, kar zaseda drugo mesto v Afriki, po Sejšelih. Negativni pridih mu daje brezposelnost. MDS pričakuje, da bo na ta trend močno vplival negativni gospodarski vpliv koronakrize, stopnja je bila 2020 ocenjena na 10,9 %.
Vir: Mednarodni denarni sklad - podatkovna baza World Economic Outlook - april 2021.
Opomba: (e) ocenjeni podatki
Ob začetku izbruha bolezni covid – 19, so oblasti objavile načrte za povečanje splošne javne potrošnje za zdravje za 1,3 milijarde Rs (0,28 odstotka BDP). Sprejeti so bili tudi številni ukrepi davčne podpore, da bi omejili socialno-ekonomski vpliv COVID-19. Sem spadajo izvajanje subvencije plač delodajalcem v okviru vladne sheme pomoči za plače - GWAS (za zaposlene, ki mesečno izplačujejo osnovno plačo do 50.000 Rs ob omejitvi 12.500 Rs na zaposlenega), in dohodkovna podpora v okviru SEAS, za zaposlene v neformalnem sektorju ali samozaposlene (ki prejemajo 5.100 Rs mesečno).
Od julija so sheme zajemale samo zaposlene v turističnem sektorju. Napovedano je bilo, da se bo podpora sektorju nadaljevala do odprtja meja in da bodo nekateri računi v višini 18 milijonov uporabljeni do junija 2021. Ves čas blokade marca 2021 je bila podpora zagotovljena tudi drugim sektorjem kot polmesečno plačilo, pa tudi enkratno nepovratno pomoč v višini 10.000 Rs samozaposlenim.
Državna investicijska družba je zbrala nekaj računov za Rs4 (0,8 odstotka BDP) za lastniške naložbe v podjetja v težavah, vključno z MSP. Razvojna banka Mauritius Ltd (DBM) zagotavlja 10,2 milijona evrov (2,3 odstotka BDP) posojila podjetjem in zadrugam v stiski. Vse pogodbe o delu, ki naj bi se iztekle letos, so bile podaljšane do decembra 2021. Vlada je ustanovila tudi Solidarnostni sklad COVID-19, namenjen financiranju projektov, povezanih s covidom-19 (finančna podpora prebivalcem Mavricija in financiranje projektov, povezanih s covidom-19 virusom in drugimi povezanimi zdravstvenimi težavami). Vlada je finančno podporo zagotovila tudi nacionalnemu letalskemu prevozniku Air Mauritiusu.
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo: proizvodnja sladkorja ustvari približno eno šestino prihodkov od izvoza, zavzema približno štiri petine vseh obdelovalnih površin. Čaj in tobak sta tudi »denarna« pridelka. Prehranski pridelki vključujejo krompir, paradižnik in banane. Populacijo živine sestavljajo predvsem perutnina, ovce, koze, prašiči in govedo. Gozdovi predstavljajo približno petino celotne kopenske površine države.
V času kolonialne dobe je prišlo do hitrega krčenja gozdov, za naselitev gozdnih površin pa so bile uvedene tujerodne vrste, med njimi prevladujoči poševnik ( Pinus elliottii ), japonska cedra ( Cryptomeria japonica ) in moretonski zaliv ( Araucaria cunninghamii ). Prisotna so tudi drevesa evkaliptusa in drevesa iz družine govejega lesa ( Casuarina ). Okrogli les je glavni gozdni proizvod, od katerega se približno dve petini uporablja za gorivo, proizvaja se tudi žagan les. Mavricij je med državami v regiji edinstven po tem, da porabi več lesnih izdelkov, kot jih proizvede, in mora razliko uvoziti.
Tehnična pomoč Japonske in Indije obnavlja ribiško industrijo , ki je postajala vse pomembnejša. V vodah Mavricija je veliko vrst rib s komercialno vrednostjo, vključno s tuni, snapperjem in škarpino. V ribogojstvu se ukvarjajo z vrstami, kot sta bas in morska orada.
Viri, moč in proizvodnja: malo koristnih mineralnih virov. Pridelujejo bazalt in apno. Električna energija se večinoma proizvaja iz uvožene nafte, majhen odstotek pa iz hidroelektrarn. Nasadi sladkorja pogosto uporabljajo bagasse - vlakna, ki ostanejo iz sladkornega trsa po ekstrakciji sladkornega soka - kot gorivo za proizvodnjo električne energije. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se proizvodnja neprestano povečuje. Izvozno predelovalna cona Mavrivij, ki se osredotoča na delovno intenzivno predelavo uvoženih surovin ali polizdelkov za izvozni trg, je uspešno pritegnila tuje naložbe. Ekonomsko pomembni izdelki vključujejo tekstil, predelavo hrane, kovino in kovinske izdelke ter kemične izdelke.
Na Mavriciju prevladujejo številne finančne institucije, vključno z razvojno banko, bankami v tujini in številnimi poslovnimi bankami. Bank of Mauritius je centralna banka in izdaja valuto države - mavricijsko rupijo (MRs/MUR).
Uvoz: predvsem stroji in transportna oprema, nafta in naftni derivati, avtomobili, zamrznjene ribe, zdravila, živila in oprema za radijski prenos.
Izvoz: oblačila in tekstil, sladkor iz trsa ali pese (sladkorni trs zavzema 85 % obdelovalne zemlje v državi), ter ribe, ribji izdelki ter pripravljene ali konzervirane ribe.
Glavne trgovinske partnerice države so Francija (12,6 % celotnega celotnega), Združeno kraljestvo (11,1 %), ZDA (10,8 %), Južna Afrika (10,4 %), Madagaskar (7 %), Italija (5,5 %) , in Španija (4,4 %); z uvozom s poreklom iz Kitajske (16,7 %), Indije (13,9 %), Južne Afrike (8,1 %), ZAE (7,3 %) in Francije (7 %).
Zunanja trgovina v številkah:
Vir: STO - Svetovna trgovinska organizacija , najnovejši razpoložljivi podatki
Mavricij ima liberalno ekonomsko in trgovinsko politiko z razmerjem med trgovino in BDP 92 % (Svetovna banka, 2019). Država je članica STO, pa tudi druge regionalne gospodarske skupine (COMESA, SADC, IOC). Cilj Mavricija je otok spremeniti v odprto in globalno konkurenčno gospodarstvo ter ga s svojo trgovinsko politiko v celoti vključiti v sistem svetovne trgovine. Primerjalno na otoku ni veliko trgovinskih ovir in carine so nizke (povprečna uporabljena tarifa je le 0,81 %). Po ocenah MDS je koronakriza, leta 2020, znatno zrušila mednarodno trgovino, izvoz je strmoglavil do -35. 8 %, uvoz pa -12,6_%. Ker naj bi se svetovne razmere stabilizirale v letu 2021, naj bi se oba indeksa okrepila (+ 21,6 % za izvoz in 10,5 % za uvoz - IMF). Predhodni podatki Statističnega urada Mavricija pa kažejo, da se je v letu 2020 izvoz blaga zmanjšal za 10,8 % (na 70.324 milijonov MUR), uvoz pa je izgubil 16,3 % (na 166.268 milijonov MUR).
Mavricij uvaža več kot izvozi, kar ima za posledico strukturni trgovinski primanjkljaj. Leta 2019 sta tako izvoz kot uvoz blaga ostala stabilna, v primerjavi s predhodnim letom in sta znašala 2,2 milijarde USD oziroma 5,6 milijarde USD. Vendar je država neto izvoznica storitev (2,9 milijarde ameriških dolarjev izvoza komercialnih storitev proti 2,1 milijarde ameriških dolarjev uvoza - podatki STO za leto 2019). Pri izračunu blaga in storitev je trgovinski primanjkljaj leta 2019 znašal 15,1 % BDP (13,5 % leto prej - Svetovna banka).
Glavni dobavitelji:
Vir: Comtrade, Najnovejši razpoložljivi podatki
Izvoz (2019):
Uvoz (2019):
Vir: Comtrade, Najnovejši razpoložljivi podatki
Vir: UNCTAD - Najnovejši razpoložljivi podatki
Opomba: * Greenfield naložbe so oblika neposrednih tujih naložb, pri katerih matična družba ustanovi nov podvig v tuji državi z gradnjo novih obratovalnih zmogljivosti od začetka.
Primerjava med Slovenijo in Mavricijem v številkah:
Vir: countryeconomy.com
Mavricij spada med države, ki niso več upravičene do tako imenovanega GSP: gre za 34 držav, ki imajo z EU sklenjen sporazum o prosti trgovini ali uživajo ugodnosti avtonomnega trgovinskega režima EU. Mavricij je četrti največji cilj neposrednih tujih naložb v majhnih otoških državah v razvoju (SIDS), za Jamajko, Bahami in Maldivi in na isti ravni kot Fidži. V skladu s poročilom UNCTAD o svetovnih naložbah za leto 2020 so pretoki tujih neposrednih naložb v državo leta 2019 dosegli 472 milijonov USD v primerjavi s 372 USD v preteklem letu.
Skupna zaloga neposrednih tujih naložb je leta 2019 znašala 5,8 milijarde USD. Glavni vlagatelji so ZDA, Indija, Združeno kraljestvo, Kajmanski otoki in Hong Kong. Turistični sektor privablja večino neposrednih tujih naložb, zlasti Turčijo. Drugi sektorji pa so še finančne in zavarovalniške storitve ter gradbeništvo. Po podatkih, ki jih je objavila Mavricijeva banka, so v prvih treh četrtletjih leta 2020 neposredne tuje neposredne naložbe znašale 9 milijonov MUR, v primerjavi z 14,9 milijona MUR eno leto prej (-39 %), kot posledica svetovne krize, ki jo je povzročil koronavirus.
Nepremičninski sektor je v obravnavanem obdobju predstavljal skoraj 73 % celotnih prilivov, sledijo mu predelovalne dejavnosti (17,8 %) ter prevoz in skladiščenje. Približno 70 % bruto prilivov je prišlo iz evroobmočja (večinoma Francija, 37,2 %).
Z domačini Mavricija in Slovenije težko najdemo podobnosti – njihovi prebivalci so namreč izrazito »multi-kulti«, prebivalstvo Slovenije je nacionalno precej bolj homogeno, mi denimo vozimo po desni, oni po levi, naša glavna cesta poteka od SV proti JZ, njihova od SZ proti JV. Kljub temu zlahka nanizamo tudi nekaj podobnosti, saj imamo oboji dve lokalni znamki piva ter prečudovito naravo.
Izobraževanje je obvezno med 5. in 16. letom starosti. Šest let osnovnošolskega izobraževanja se začne pri petih letih, ki mu sledi sedem let srednješolskega izobraževanja.
Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je brezplačno. Univerza na Mavriciju (1965) ima fakultete za kmetijstvo, inženirstvo, pravo in menedžment, naravoslovje ter družbene in humanistične vede. Druge visokošolske institucije vključujejo Univerzo za tehnologijo na Mavriciju. Nekateri študenti obiskujejo univerze v Indiji, Franciji in Združenem kraljestvu.
Vladna prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva po letu 1980 so bila uspešna in otok ni več tako popolnoma odvisen od proizvodnje sladkorja, kot je bil v večini svoje zgodovine. Gledajoč afriške države, njegov BDP spada med najvišje. V prvih letih neodvisnosti je namreč poskušal diverzificirati svoje gospodarstvo izven proizvodnje sladkorja, vendar je dosegel omejen napredek. Vendar pa so skupna prizadevanja konec leta 1979, povzročila padanje svetovnih cen sladkorja v zgodnjih osemdesetih letih. Politični protesti in socialni nemiri, ki so jih povzročili tisti, ki na otoku niso videli gospodarske prihodnosti, so privedli do tega, da je vlada sprožila zelo uspešen program gospodarske diverzifikacije. Ko se je Mavricij približeval novemu tisočletju, so težave, s katerimi se sooča država, večinoma ostale ekonomske narave.
Revnejši del prebivalstva - večinoma Kreoli, niso sodelovali v sadovih gospodarskega razvoja ob koncu 20. stoletja. To je leta 1999 privedlo do dveh velikih in nepričakovanih izbruhov in družbenih nemirov, ki so bili prvi pravi nemiri po osamosvojitvi. Brezposelnost se je povečala v začetku 21. stoletja, deloma tudi zaradi škodljivih učinkov mednarodne trgovine na proizvodnjo tekstila in sladkorja. Vlada se je na to odzvala z osredotočanjem gospodarskih strategij države na razvoj bolj donosnih sektorjev - informacijske tehnologije ter poslovnih in finančnih storitev.
Prav tako je v začetku 21. stoletja ogrožalo otoško gospodarstvo in mednarodno trgovino povečanje piratstva v Indijskem oceanu. Leta 2010 je zato država napotila na pomoč posebej usposobljene komandose Nacionalne obalne straže. Mavricij je leta 2011 podpisal tudi sporazume z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, leta 2012 pa še sporazum o uporabi mavricijskih sodišč za pregon domnevnih piratov, ki so jih v regiji ujele evropske vojaške patrulje.
V zadnjih nekaj letih je imel nizke, a enakomerne stopnje rasti (v povprečju 3,8 % v obdobju 2015–19) in je med najbolj dinamičnimi gospodarstvi v podsaharski Afriki. Kljub temu je kriza, ki jo je povzročil covid-19, močno prizadela mavricijsko gospodarstvo. Čeprav država ni zabeležila veliko primerov, se je BDP leta 2020 znižal za približno 15,8 %, predvsem zaradi omejitev mednarodnih potovanj, ki so povzročile hud padec prihodkov iz naslova turizma (sektor predstavlja petino otoškega BDP). Gospodarstvo naj bi se ponovno okrepilo leta 2021 (+ 6,6 %), k čemur bodo prispevali gradbeni sektor in javne naložbe, pa tudi okrevanje v turistični industriji, čeprav je bila večina omejitev potovanj podaljšana v začetku leta 2021. MDS napoveduje rast in stabilizacijo leta 2022 za približno 5,2 %.
Foto: Shutterstock
Država je v zadnjih letih postopoma zmanjševala razmerje med dolgom in BDP, a kljub temu se je trend leta 2019 obrnil (82,8 %), poslabšala pa ga je koronska kriza (87,8 % leta 2020). Vendar je tak dolg skoraj izključno denominiran v lokalni valuti in je tri četrtine domačega dolga.
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo razmerje v obdobju napovedi ostalo stabilno. V zadnjih letih se je masa javnih plač povečevala in uvedli so izdatnejši splošni pokojninski sistem, tudi boljše pobiranje davkov je pripomoglo k povečanju prihodkov in s tem k izravnavi porabe.
Ponovno pa je svetovna kriza povzročila krčenje prihodkov, kar je skupaj z večjimi javnimi izdatki za obvladovanje učinkov pandemije leta 2020 povzročilo primanjkljaj v višini -10,2 % (leto prej 2,2 %). Večina ukrepov je bila podaljšana do leta 2021 in bo še naprej vplivala na javne finance. Medtem so naraščajoče cene hrane prispevale k pospeševanju inflacije (2,5 %, leta 2019 je bila 0,5 %), ki naj bi sledila naraščajočemu trendu v predvidenem obdobju (2,6 % letos in 3,9 % leta 2022 - IMF).
Na splošno gospodarstvo države poganja storitveni sektor, ki predstavlja približno 67,7 % BDP, večinoma je to turizem. Najpomembnejši gospodarski sektor je finančni. Medicinski turizem, zunanje izvajanje, nove tehnologije in luksuzna industrija so med sektorji v razvoju. Na splošno industrijski sektor predstavlja skoraj petino BDP, medtem ko kmetijski sektor prispeva približno 3 %.
V svoji kampanji za socialno enakost in zmanjšanje revščine je Mavricij znatno napredoval in predstavlja zgleden model razvoja. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je BDP na prebivalca (PPP) leta 2019 dosegel skoraj 24.000 USD, kar zaseda drugo mesto v Afriki, po Sejšelih. Negativni pridih mu daje brezposelnost. MDS pričakuje, da bo na ta trend močno vplival negativni gospodarski vpliv koronakrize, stopnja je bila 2020 ocenjena na 10,9 %.
| Glavni kazalniki | 2018 | 2019 | 2020 (e) | 2021 (e) | 2022 (e) |
| BDP (milijard USD) | 14.18 | 14.05 | 11.40 | 12.21 | 13.39 |
| BDP (stalne cene, letna% sprememba) | 3,8 e | 3,0 e | -15,8 | 6.6 | 5.2 |
| BDP na prebivalca (USD) | 11 e | 11 e | 8. | 9. | 10. |
| Javnofinančni saldo (v% BDP) | -1,8 | -8,4 | -9,9 | -4,8 | -3,5 |
| Bruto javni dolg (v% BDP) | 66.2 | 82,8 | 87,8 | 87.7 | 87,8 |
| Stopnja inflacije (%) | 3.2 | 0,5 | 2.5 | 2.6 | 3.9 |
| Tekoči račun (milijard USD) | -0,56 | -0,76 | -1,29 | -1,79 | -0,89 |
| Tekoči račun (v% BDP) | -3,9 | -5,4 e | -11,3 | -14,7 | -6,6 |
Opomba: (e) ocenjeni podatki
Ob začetku izbruha bolezni covid – 19, so oblasti objavile načrte za povečanje splošne javne potrošnje za zdravje za 1,3 milijarde Rs (0,28 odstotka BDP). Sprejeti so bili tudi številni ukrepi davčne podpore, da bi omejili socialno-ekonomski vpliv COVID-19. Sem spadajo izvajanje subvencije plač delodajalcem v okviru vladne sheme pomoči za plače - GWAS (za zaposlene, ki mesečno izplačujejo osnovno plačo do 50.000 Rs ob omejitvi 12.500 Rs na zaposlenega), in dohodkovna podpora v okviru SEAS, za zaposlene v neformalnem sektorju ali samozaposlene (ki prejemajo 5.100 Rs mesečno).
Od julija so sheme zajemale samo zaposlene v turističnem sektorju. Napovedano je bilo, da se bo podpora sektorju nadaljevala do odprtja meja in da bodo nekateri računi v višini 18 milijonov uporabljeni do junija 2021. Ves čas blokade marca 2021 je bila podpora zagotovljena tudi drugim sektorjem kot polmesečno plačilo, pa tudi enkratno nepovratno pomoč v višini 10.000 Rs samozaposlenim.
Državna investicijska družba je zbrala nekaj računov za Rs4 (0,8 odstotka BDP) za lastniške naložbe v podjetja v težavah, vključno z MSP. Razvojna banka Mauritius Ltd (DBM) zagotavlja 10,2 milijona evrov (2,3 odstotka BDP) posojila podjetjem in zadrugam v stiski. Vse pogodbe o delu, ki naj bi se iztekle letos, so bile podaljšane do decembra 2021. Vlada je ustanovila tudi Solidarnostni sklad COVID-19, namenjen financiranju projektov, povezanih s covidom-19 (finančna podpora prebivalcem Mavricija in financiranje projektov, povezanih s covidom-19 virusom in drugimi povezanimi zdravstvenimi težavami). Vlada je finančno podporo zagotovila tudi nacionalnemu letalskemu prevozniku Air Mauritiusu.
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo: proizvodnja sladkorja ustvari približno eno šestino prihodkov od izvoza, zavzema približno štiri petine vseh obdelovalnih površin. Čaj in tobak sta tudi »denarna« pridelka. Prehranski pridelki vključujejo krompir, paradižnik in banane. Populacijo živine sestavljajo predvsem perutnina, ovce, koze, prašiči in govedo. Gozdovi predstavljajo približno petino celotne kopenske površine države.
Foto: Shutterstock
V času kolonialne dobe je prišlo do hitrega krčenja gozdov, za naselitev gozdnih površin pa so bile uvedene tujerodne vrste, med njimi prevladujoči poševnik ( Pinus elliottii ), japonska cedra ( Cryptomeria japonica ) in moretonski zaliv ( Araucaria cunninghamii ). Prisotna so tudi drevesa evkaliptusa in drevesa iz družine govejega lesa ( Casuarina ). Okrogli les je glavni gozdni proizvod, od katerega se približno dve petini uporablja za gorivo, proizvaja se tudi žagan les. Mavricij je med državami v regiji edinstven po tem, da porabi več lesnih izdelkov, kot jih proizvede, in mora razliko uvoziti.
Tehnična pomoč Japonske in Indije obnavlja ribiško industrijo , ki je postajala vse pomembnejša. V vodah Mavricija je veliko vrst rib s komercialno vrednostjo, vključno s tuni, snapperjem in škarpino. V ribogojstvu se ukvarjajo z vrstami, kot sta bas in morska orada.
Viri, moč in proizvodnja: malo koristnih mineralnih virov. Pridelujejo bazalt in apno. Električna energija se večinoma proizvaja iz uvožene nafte, majhen odstotek pa iz hidroelektrarn. Nasadi sladkorja pogosto uporabljajo bagasse - vlakna, ki ostanejo iz sladkornega trsa po ekstrakciji sladkornega soka - kot gorivo za proizvodnjo električne energije. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se proizvodnja neprestano povečuje. Izvozno predelovalna cona Mavrivij, ki se osredotoča na delovno intenzivno predelavo uvoženih surovin ali polizdelkov za izvozni trg, je uspešno pritegnila tuje naložbe. Ekonomsko pomembni izdelki vključujejo tekstil, predelavo hrane, kovino in kovinske izdelke ter kemične izdelke.
Pregled gospodarskih gibanj na Mavriciju
Na Mavriciju prevladujejo številne finančne institucije, vključno z razvojno banko, bankami v tujini in številnimi poslovnimi bankami. Bank of Mauritius je centralna banka in izdaja valuto države - mavricijsko rupijo (MRs/MUR).
Vir: Enciklopedija Britannica, Inc.
Izvoz: oblačila in tekstil, sladkor iz trsa ali pese (sladkorni trs zavzema 85 % obdelovalne zemlje v državi), ter ribe, ribji izdelki ter pripravljene ali konzervirane ribe.
Vir: Enciklopedija Britannica, Inc.
Zunanja trgovina v številkah:
| Kazalniki zunanje trgovine | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 |
| Uvoz blaga (v milijonih USD) | 4.792 | 4.654 | 5.254 | 5,661 | 5.609 |
| Izvoz blaga (v milijonih USD) | 2.457 | 2.361 | 2.342 | 2.366 | 2.230 |
| Uvoz storitev (v milijonih USD) | 2.176 | 2.068 | 2.171 | 2.182 | 2,128 |
| Izvoz storitev (v milijonih USD) | 2.654 | 2.867 | 3.017 | 3.180 | 2.943 |
Mavricij ima liberalno ekonomsko in trgovinsko politiko z razmerjem med trgovino in BDP 92 % (Svetovna banka, 2019). Država je članica STO, pa tudi druge regionalne gospodarske skupine (COMESA, SADC, IOC). Cilj Mavricija je otok spremeniti v odprto in globalno konkurenčno gospodarstvo ter ga s svojo trgovinsko politiko v celoti vključiti v sistem svetovne trgovine. Primerjalno na otoku ni veliko trgovinskih ovir in carine so nizke (povprečna uporabljena tarifa je le 0,81 %). Po ocenah MDS je koronakriza, leta 2020, znatno zrušila mednarodno trgovino, izvoz je strmoglavil do -35. 8 %, uvoz pa -12,6_%. Ker naj bi se svetovne razmere stabilizirale v letu 2021, naj bi se oba indeksa okrepila (+ 21,6 % za izvoz in 10,5 % za uvoz - IMF). Predhodni podatki Statističnega urada Mavricija pa kažejo, da se je v letu 2020 izvoz blaga zmanjšal za 10,8 % (na 70.324 milijonov MUR), uvoz pa je izgubil 16,3 % (na 166.268 milijonov MUR).
Mavricij uvaža več kot izvozi, kar ima za posledico strukturni trgovinski primanjkljaj. Leta 2019 sta tako izvoz kot uvoz blaga ostala stabilna, v primerjavi s predhodnim letom in sta znašala 2,2 milijarde USD oziroma 5,6 milijarde USD. Vendar je država neto izvoznica storitev (2,9 milijarde ameriških dolarjev izvoza komercialnih storitev proti 2,1 milijarde ameriških dolarjev uvoza - podatki STO za leto 2019). Pri izračunu blaga in storitev je trgovinski primanjkljaj leta 2019 znašal 15,1 % BDP (13,5 % leto prej - Svetovna banka).
Glavni dobavitelji:
| Glavni dobavitelji (% uvoza) |
2019 |
| Kitajska | 16,7 % |
| Indija | 13,9 % |
| Južna Afrika | 8,1 % |
| Združeni Arabski Emirati | 7,3 % |
| Francija | 7,0 % |
Izvoz (2019):
| 1,9 milijarde USD izdelkov, izvoženih v letu 2019 | |
| Pripravljene ali konzervirane ribe. | 13,5 % |
| Sladkor | 10,2 % |
| Obleke | 6,9 % |
| Majice, | 6,2 % |
| Moške/deške obleke | 5,3 % |
Uvoz (2019):
| 5,6 milijarde USD izdelkov, uvoženih leta 2019 | |
| Naftna olja | 15,6 % |
| Motorna vozila in druga motorna vozila | 4,4 % |
| Zamrznjene ribe (razen ribjih filejev in drugih rib | 4,1 % |
| Električne naprave za linijsko telefonijo | 2,7 % |
| Zdravila, | 2,5 % |
| Neposredne tuje naložbe | 2017 | 2018 | 2019 |
| Vhodni neposredni tuji tok (v milijonih USD) | 480 | 372 | 472 |
| Zaloge neposrednih tujih naložb (v milijonih USD) | 5.221,6 | 5.292,9 | 5.765,2 |
| Število Greenfield naložb * | 4.0 | 6.0 | 10,0 |
| Vrednost greenfield naložb (v milijonih USD) | 25. | 230 | 286 |
Opomba: * Greenfield naložbe so oblika neposrednih tujih naložb, pri katerih matična družba ustanovi nov podvig v tuji državi z gradnjo novih obratovalnih zmogljivosti od začetka.
Poslovno sodelovanje med Mavricijem in Slovenijo
Primerjava med Slovenijo in Mavricijem v številkah:
Slovenija |
Mavricij |
||||
| Letni BDP [+] | 2020 | 52.838 milijonov USD | 14.048 milijonov USD | 2019 | Letni BDP [+] |
| BDP na prebivalca [+] | 2020 | 25.211 $ | 11.099 $ | 2019 | BDP na prebivalca [+] |
| Dolg (M. $.) [+] | 2020 | 42.751 | 10.512 | 2020 | Dolg (M. $.) [+] |
| Dolg (% BDP) [+] | 2020 | 80,80 % | 87,78 % | 2020 | Dolg (% BDP) [+] |
| Dolg na prebivalca [+] | 2020 | 20.397 $ | 8.305 $ | 2020 | Dolg na prebivalca [+] |
| Primanjkljaj (M. $) [+] | 2020 | -4,446 | -1,251 | 2020 | Primanjkljaj (M. $) [+] |
| Primanjkljaj (% BDP) [+] | 2020 | -8,40 % | -10,44 % | 2020 | Primanjkljaj (% BDP) [+] |
| Odhodki (M. $) [+] | 2020 | 27.488,6 | 3.786,1 | 2020 | Odhodki (M. $) [+] |
| Odhodki za izobraževanje (M. $) [+] | 2016 | 2.149,5 | 685,6 | 2018 | Odhodki za izobraževanje (M. $) [+] |
| Odhodki za izobraževanje (% proračuna) [+] | 2016 | 11,75 % | 19,65 % | 2018 | Odhodki za izobraževanje (% proračuna) [+] |
| Izklj. Vladnega zdravja (M. $) [+] | 2019 | 3.184,4 | 325,0 | 2017 | Izklj. Vladnega zdravja (M. $) [+] |
| Gov. Health Exp. (% Popr.) [+] | 2017 | 13,62 % | 9,97 % | 2017 | Gov. Health Exp. (% Popr.) [+] |
| Obrambni odhodki (M. $) [+] | 2019 | 570,8 | 21.5 | 2019 | Obrambni odhodki (M. $) [+] |
| Obrambni odhodki (% proračuna) [+] | 2019 | 2,65 % | 0,60 % | 2019 | Obrambni odhodki (% proračuna) [+] |
| Odhodki (% BDP) [+] | 2020 | 52,00 % | 31,61 % | 2020 | Odhodki (% BDP) [+] |
| Odhodki na prebivalca [+] | 2020 | 13.115 $ | 2.991 $ | 2020 | Odhodki na prebivalca [+] |
| PC za izdatke za izobraževanje [+] | 2016 | 1.041 $ | 542 $ | 2018 | PC za izdatke za izobraževanje [+] |
| Gov. Health Exp. Osebni računalnik [+] | 2019 | 1.530 $ | 257 $ | 2017 | Gov. Health Exp. Osebni računalnik [+] |
| Obrambni odhodki PC [+] | 2019 | 274 $ | 17 $ | 2019 | Obrambni odhodki PC [+] |
| Moody's Ocena [+] | 02.10.2020 | A3 | Baa2 | 03.03.2021 | Moody's Ocena [+] |
| Ocena S&P [+] | 14.06.2019 | AA- | |||
| Ocena Fitch [+] | 17.01.2020 | A | |||
| Indeks korupcije [+] | 2018 | 60 | 51 | 2018 | Indeks korupcije [+] |
| Lestvica konkurenčnosti [+] | 2019 | 35º | 52º | 2019 | Lestvica konkurenčnosti [+] |
| Indeks krhkih držav [+] | 2018 | 30.3 | 40.5 | 2018 | Indeks krhkih držav [+] |
| RTI grabljanje [+] | 28.9.2018 | 5º | |||
| Uvrstitev inovacij [+] | 2018 | 30º | 75º | 2018 | Uvrstitev inovacij [+] |
| Stopnja brezposelnosti [+] | Marec 2021 | 4,8 % | |||
| Povprečna plača [+] | 2020 | 23.329 $ | |||
Vir: countryeconomy.com
Mavricij spada med države, ki niso več upravičene do tako imenovanega GSP: gre za 34 držav, ki imajo z EU sklenjen sporazum o prosti trgovini ali uživajo ugodnosti avtonomnega trgovinskega režima EU. Mavricij je četrti največji cilj neposrednih tujih naložb v majhnih otoških državah v razvoju (SIDS), za Jamajko, Bahami in Maldivi in na isti ravni kot Fidži. V skladu s poročilom UNCTAD o svetovnih naložbah za leto 2020 so pretoki tujih neposrednih naložb v državo leta 2019 dosegli 472 milijonov USD v primerjavi s 372 USD v preteklem letu.
Skupna zaloga neposrednih tujih naložb je leta 2019 znašala 5,8 milijarde USD. Glavni vlagatelji so ZDA, Indija, Združeno kraljestvo, Kajmanski otoki in Hong Kong. Turistični sektor privablja večino neposrednih tujih naložb, zlasti Turčijo. Drugi sektorji pa so še finančne in zavarovalniške storitve ter gradbeništvo. Po podatkih, ki jih je objavila Mavricijeva banka, so v prvih treh četrtletjih leta 2020 neposredne tuje neposredne naložbe znašale 9 milijonov MUR, v primerjavi z 14,9 milijona MUR eno leto prej (-39 %), kot posledica svetovne krize, ki jo je povzročil koronavirus.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Nepremičninski sektor je v obravnavanem obdobju predstavljal skoraj 73 % celotnih prilivov, sledijo mu predelovalne dejavnosti (17,8 %) ter prevoz in skladiščenje. Približno 70 % bruto prilivov je prišlo iz evroobmočja (večinoma Francija, 37,2 %).
Z domačini Mavricija in Slovenije težko najdemo podobnosti – njihovi prebivalci so namreč izrazito »multi-kulti«, prebivalstvo Slovenije je nacionalno precej bolj homogeno, mi denimo vozimo po desni, oni po levi, naša glavna cesta poteka od SV proti JZ, njihova od SZ proti JV. Kljub temu zlahka nanizamo tudi nekaj podobnosti, saj imamo oboji dve lokalni znamki piva ter prečudovito naravo.
Izobraževanje je obvezno med 5. in 16. letom starosti. Šest let osnovnošolskega izobraževanja se začne pri petih letih, ki mu sledi sedem let srednješolskega izobraževanja.
Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je brezplačno. Univerza na Mavriciju (1965) ima fakultete za kmetijstvo, inženirstvo, pravo in menedžment, naravoslovje ter družbene in humanistične vede. Druge visokošolske institucije vključujejo Univerzo za tehnologijo na Mavriciju. Nekateri študenti obiskujejo univerze v Indiji, Franciji in Združenem kraljestvu.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
