»Predlog predsednika republike Boruta Pahorja je prvi ključen korak v moji nameri, da po dolgotrajni strokovni poti doma in v tujini s svojimi strokovnimi znanji kot magister ekonomije vsebinsko prispevam na področju financ in sedaj centralnega bančništva ter tako zaključim delo na področjih, na katerih sem deloval,« je povedal v današnji javni predstavitvi v predsedniški palači.
»Na očitke nekaterih, da je v svoji karieri deloval politično, je odgovoril, da je pretežni del svoje delovne poti deloval kot tehnokrat: Zato dobro razumem tehnokratsko delo. Tehnokrati spoštujemo zakonske omejitve in pristojnosti, da bi kar najbolj učinkovito in uspešno uresničevali poslanstvo in vizijo institucije, ki ji pripadajo.« Dodal, je da želi tako delovati in okrepiti zaupanje v delovanje slovenske centralne banke.
»To delo bom opravljal skrbno, odgovorno, samostojno in z vsemi mojimi strokovnimi močmi,« je dejal Cvikl. To bo lahko po njegovih besedah izpolnjeval v polni meri, saj da je v stranki SD deloval kot vodja strokovnega sveta, ki je posvetovalno telo in ni organ stranke.
Po njegovem je pomembno, da Banka Slovenije deluje v skladu s svojimi pristojnostmi in omejitvami, da se spoštuje neodvisnosti denarne politike in skladnost fiskalne politike z namenom zagotavljanja optimalnega denarnega območja, saj je le v takšnem možnost za nizko inflacijo.
»Pandemija covida-19 in okrevanje, vojna v Ukrajini in spopad s klimatskimi spremembami zahtevajo pazljiv uravnavanje denarne politike in nadaljnjo krepitev fiskalnih elementov EU, da bi ta res lahko postala učinkovito in uspešno denarno območje,« je naštel Cvikl in navedel, da soglaša s strategijo Banke Slovenije kot napredne, povezovalne in trajnostno naravnane centralne banke.
Po njegovem je treba nadaljevati krepitev nadzora bančnega in finančnega sistema, znotraj Banke Slovenije zagotavljati poglobljeno poznavanje ključnih makroekonomskih izzivov, pravočasno sprejemati ukrepe, opozorila in predloge za izboljšanje, zagotavljati bolj prepoznavno vlogo Banke Slovenije v evrosistemu in EU ter vzpostaviti uspešno in učinkovito delovanje s prožno organizacijo in motiviranimi sodelavci. »Vse to naj vodi v večji ugled in zaupanje javnosti v Banko Slovenije in v evro«, je dejal.
Cvikl je poleg v Banki Slovenije deloval še v Svetovni banki, NLB in Evropskem računskem sodišču ter bil minister, pristojen za evropske zadeve, in generalni sekretar v vladi Boruta Pahorja.
Pahor je moral poziv za to mesto ponoviti, potem ko je prejšnji sklic DZ v začetku februarja odrekel podporo kandidatu Marjanu Divjaku. Za mesto viceguvernerja so tokrat kandidature oddali Primož Dolenc, ki je viceguvernersko funkcijo opravljal do začetka aprila, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan. Cvikla ni bilo med njimi, a je Pahor v primeru imenovanja viceguvernerja lahko izbiral tudi med drugimi imeni. Cvikla je predlagala vladajoča koalicija.
Cvikla je kot kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije že potrdila mandatno-volilna komisija DZ. O njem mora glasovati še DZ. Glasovanje je tajno, kandidat pa bo izvoljen, če bo zanj glasovala večina ali 46 poslancev.
