To je zgodba o mladem kmetu Dejanu Sukiču iz Gornje Radgone, ki je več let vodil svojo zlatarno in delal na družinski kmetiji. Da je ohranil zdravje, se je moral nečemu odreči – zmagala je kmetija. Trži ekološka hladno stisnjena olja in iz veselja vzgaja konje kasače, s tem pa ohranja družinsko dediščino.
Ekološka kmetija Sukič iz Gornje Radgone obsega tri hektarje gozda in 24 hektarjev obdelovalne zemlje, od tega je deset hektarjev že v ekološki obdelavi, 14 hektarjev pa je od lani v ekološki preusmeritvi. »Prej je oče na svoji polovici kmetije redil prašiče, sam pa sem svojo priložnost našel v pridelavi oljnic in hladno stiskanih ekoloških oljih,« pravi Dejan Sukič. Pred desetimi leti je svoj del kmetije, na kateri živi s svojo družino, starši in starimi starši, začel postopno preusmerjati v ekološko pridelavo.
Raje mlad kmet kot zlatar
Več let je najprej dopoldne ročno izdeloval nakit v svoji zlatarni, popoldne in zvečer pa je delo nadaljeval na kmetiji. »Ekološka zgodba se nam je tako dobro razvijala, da mi je za oboje primanjkovalo časa. Odrekel sem se nakitu in zlatarno zaprl ter se bolj posvetil zemlji, kmetovanju. Na kmetiji sem tudi zaposlen. Ta sprememba je bila nujna, saj sem od izčrpanosti pregorel,« razlaga Dejan Sukič.
Imajo svojo oljarno. Ekološko pridelujejo buče, sončnice, konopljo, oljno ogrščico, lan in riček za olje. Po količini je največ sončničnega olja. Ričkovo olje je priljubljeno, saj lajša želodčne in prebavne težave. Brez težav prodajo tudi druga olja, ponujajo tudi konopljin čaj, konopljine proteine in moko. Dve leti so poskusno pridelovali tudi črno kumino, a v našem podnebju ni dobro uspevala.
Neposredna prodaja
Žena po rojstvu otrok ni takoj dobila službe, olja in druge izdelke je začela prodajati na tržnici, krog kupcev je počasi rasel. Žena je zadnja leta v službi, na kmetiji pa razvijajo neposredno prodajo. »Lani so konvencionalno pridelana sončnična semena stala 60 centov za kilogram, vsaj evro pa ekološka, tri kilograme jih potrebujemo za liter olja. S ceno olja ne konkuriramo najugodnejšim ponudnikom v trgovinah, zato stavimo na neposredno prodajo. Jeseni smo na kmetiji odprli lepo urejeno prodajalno, na pokušnjo naših izdelkov želimo pripeljati čim več kupcev. Dobijo sveže stisnjeno olje, ki ga delamo sproti,« razlaga Dejan Sukič. Od ust do ust in na sejmih so pridobili kupce in jih ohranili. Kupce so našli med družinami z majhnimi otroki in ozaveščenimi kupci, ki praviloma imajo tudi višje dohodke. Za lažje trženje pripravljajo novo spletno stran kmetije.
Vzrejo prašičev opuščajo
Na njivah, ki so v ekološki preusmeritvi, so lani rasle črna detelja in metuljnice, na štirih hektarjih pa več vrst fižola. Zmanjšuje pridelavo žit, saj opuščajo vzrejo prašičev. V enem hlevu jih še imajo, a ko bo zmanjkalo domače krme, novih ne bo. Drugi hlev so že preuredili v skladišče.
Njihove posebnosti so konji kasači, edinstvena muzejska trgovina in ponudba edinstvene kulinarične izkušnje, pri kateri gosta popeljejo v zgodovino. »Leta 1910 sta moj praded in prababica kupila to kmetijo in se z Goričkega preselila na Štajersko. Praded je hodil na kasaške dirke, konji kasači so naša družinska zgodba, moj oče ni dirkal s konji, zanje skrbim iz veselja,« opisuje Dejan Sukič.
Ostali bodo butični in kakovostni
Med načrti omenja prenove strehe, novo sušilnico in nove kmetijske stroje. »Doslej se je kmetija razvijala s svojim denarjem, za nove naložbe pa bi radi pridobili tudi nepovratna sredstva,« razlaga Dejan Sukič. Kmetijo posodabljajo, želijo si zdrave rasti, a ne na sto hektarjev. »Radi bi ostali butični, prvi cilj je visoka kakovost izdelkov. Zagotovo bomo razvili še nekaj novih izdelkov. V desetih letih bi radi prešli na biodinamično pridelavo in pridobili certifikat Demeter,« napoveduje mladi gospodar.