Predvidena ločitev dostopnega in tržnega servisa STA ter nadzor Ukoma
Predlog uredbe o opravljanju javne službe STA predvideva dva milijona evrov za agencijo in trimesečno poročanje Ukomu.
Odpri galerijo
STA že 159 dni opravlja javno službo brez zakonsko zagotovljenega plačila države zanjo.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Medtem ko zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA) določa, da STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku in angleškem jeziku, pa osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo in je zakrožilo v javnosti, nekoliko drugače opredeljuje javno službo.
Kot piše v besedilu osnutka, STA v okviru javne službe objavlja povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe spadajo tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih ter v celoti vsebine o manjšinah, ki morajo biti objavljene v posebni rubriki.
Uredba tudi določa način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe. Določi se tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA.
Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, da se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.
Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Sicer pa uredba tudi določa, da če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA in to uredbo.
Ocenjene finančne posledice uredbe, navedene v osnutku, sicer znašajo dva milijona evrov. Poslovni načrt STA, po katerem bi morala država v skladu z zakonodajo financirati javno službo STA, predvideva nadomestilo za javno službo STA v višini 169.000 evrov na mesec.
Osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA pa se dotika tudi tržne dejavnosti agencije. Med drugim določa, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.
Ne glede na to, da zakon o STA določa nadzorni svet za nadzornika poslovanja družbe, pa osnutek uredbe določa, da STA na tri mesece poroča Ukomu o izvajanju poslovnega načrta STA. Ukom vsako leto izvede redna preverjanja ali poskrbi za izvedbo teh preverjanj, da STA ne prejema nadomestila za opravljanje javne službe, višjega od neto stroškov.
Pri izvajanju nadzora nad čezmernimi nadomestili pa je STA v skladu s predlogom uredbe dolžna pooblaščenim osebam na Ukomu omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov, ki so potrebni za izvedbo tega nadzora.
Sprejetje uredbe so prejšnji teden napovedali med drugim v ministrstvu za kulturo, z njo pa naj bi odpravili nejasnosti, ki da obstajajo v zakonodaji, ki ureja financiranje STA. Agencija sicer že 159 dni opravlja javno službo brez zakonsko zagotovljenega plačila države zanjo.
Kot piše v besedilu osnutka, STA v okviru javne službe objavlja povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe spadajo tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih ter v celoti vsebine o manjšinah, ki morajo biti objavljene v posebni rubriki.
FOTO: Igor Modic/Delo
Bojan Veselinovič
direktor STA
Tako spisana uredba Vlade, ki so jo pridobili mediji, je novi manever, da bi zaobšla dva zakona, ki ju vlada krši že vse od začetka tega leta. PKP 7 je jasen in vladi nalaga financiranje STA, četudi ni podpisana pogodba. Zdaj so se domislili uredbe, ki ni v skladu ne z ustavo in tudi ne z zakonoma. In medtem ko nam predsednik Borut Pahor napoveduje podelitev državnega odlikovanja, Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA. Jagoda na tej smrtonosni torti je vladino sklicevanje na EU uredbo, pri čemer je Evropska komisija jasno sporočila, da zdajšnji sistem financiranja ni nedovoljena oblika državne pomoči. To je nov šok pred našim praznovanjem, in še večji bi bilo samo besedilo pogodbe, ki jo omenja uredba. V zvezi z njo nas seveda nihče ni nič vprašal, kar pa bi se ob njenem nastajanju moralo zgoditi, če bi nam z njo hoteli kaj dobrega. Predlagana formula izračuna nadomestila za javno službo posredno pomeni popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti, pri čemer ni nobenega jamstva, da bi dobili dva milijona nadomestila, saj so sredstva za to samo rezervirana. Presojo, ali bi jih dobili in koliko sredstev, pa so spet pripisali direktorju Ukoma. Kot da ne bi imeli nadzornega sveta STA, ki je po zakonu primarno pristojen za nadzor poslovanja.
Če bo uredba sprejeta, bomo za njeno izpodbijanje in začasno odredbo uporabili vsa pravna sredstva, kajti za obSTAnek gre.
direktor STA
Tako spisana uredba Vlade, ki so jo pridobili mediji, je novi manever, da bi zaobšla dva zakona, ki ju vlada krši že vse od začetka tega leta. PKP 7 je jasen in vladi nalaga financiranje STA, četudi ni podpisana pogodba. Zdaj so se domislili uredbe, ki ni v skladu ne z ustavo in tudi ne z zakonoma. In medtem ko nam predsednik Borut Pahor napoveduje podelitev državnega odlikovanja, Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30-letnico STA. Jagoda na tej smrtonosni torti je vladino sklicevanje na EU uredbo, pri čemer je Evropska komisija jasno sporočila, da zdajšnji sistem financiranja ni nedovoljena oblika državne pomoči. To je nov šok pred našim praznovanjem, in še večji bi bilo samo besedilo pogodbe, ki jo omenja uredba. V zvezi z njo nas seveda nihče ni nič vprašal, kar pa bi se ob njenem nastajanju moralo zgoditi, če bi nam z njo hoteli kaj dobrega. Predlagana formula izračuna nadomestila za javno službo posredno pomeni popolno demotivacijo za opravljanje tržne dejavnosti, pri čemer ni nobenega jamstva, da bi dobili dva milijona nadomestila, saj so sredstva za to samo rezervirana. Presojo, ali bi jih dobili in koliko sredstev, pa so spet pripisali direktorju Ukoma. Kot da ne bi imeli nadzornega sveta STA, ki je po zakonu primarno pristojen za nadzor poslovanja.
Če bo uredba sprejeta, bomo za njeno izpodbijanje in začasno odredbo uporabili vsa pravna sredstva, kajti za obSTAnek gre.
Uredba tudi določa način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe. Določi se tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA.
Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov. Hkrati pa osnutek določa, da se nadomestila izplačujejo mesečno glede na opravljen obseg storitev javne službe v preteklem mesecu.
Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Če pogodbe za letos ne bo, financiranje po zakonu
Sicer pa uredba tudi določa, da če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA in to uredbo.
Ocenjene finančne posledice uredbe, navedene v osnutku, sicer znašajo dva milijona evrov. Poslovni načrt STA, po katerem bi morala država v skladu z zakonodajo financirati javno službo STA, predvideva nadomestilo za javno službo STA v višini 169.000 evrov na mesec.
Osnutek uredbe o opravljanju javne službe STA pa se dotika tudi tržne dejavnosti agencije. Med drugim določa, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA.
Kljub lastnemu nadzornemu svetu redno poročanje Ukomu
Ne glede na to, da zakon o STA določa nadzorni svet za nadzornika poslovanja družbe, pa osnutek uredbe določa, da STA na tri mesece poroča Ukomu o izvajanju poslovnega načrta STA. Ukom vsako leto izvede redna preverjanja ali poskrbi za izvedbo teh preverjanj, da STA ne prejema nadomestila za opravljanje javne službe, višjega od neto stroškov.
Pri izvajanju nadzora nad čezmernimi nadomestili pa je STA v skladu s predlogom uredbe dolžna pooblaščenim osebam na Ukomu omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov, ki so potrebni za izvedbo tega nadzora.
Sprejetje uredbe so prejšnji teden napovedali med drugim v ministrstvu za kulturo, z njo pa naj bi odpravili nejasnosti, ki da obstajajo v zakonodaji, ki ureja financiranje STA. Agencija sicer že 159 dni opravlja javno službo brez zakonsko zagotovljenega plačila države zanjo.
