Leto dni po začetku ruske invazije se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahvalil za vso pomoč, ki jo je v tem času prejela njegova država, napovedal, da »bomo storili se, da letos zmagamo«, in na tiskovni konferenci poslal sporočilo Moskvi: »Spoštujte našo pravico, da živimo na svoji zemlji, odidite z našega ozemlja, prenehajte nas bombardirati in ubijati civiliste.« Na vprašanje, kaj je bil zanj najhujši trenutek vojne, je dejal, da verjetno prizori v Buči, kjer so naleteli na prizore pokola civilistov. »Kar sem videl, je bilo grozljivo ... Hudič ni nekje tam spodaj, ampak je tu.«
V spletnem videu je pred tem dejal: »Imamo nove junake v branilcih Kijeva, Azovstala. Velike podvige celih mest: Harkova, Černiniva, Mariupolja, Hersona, Mikolaja, Hostomela, Buče, Irpina. Gre za mesta heroje. Svet je videl, česa je Ukrajina sposobna.«
Slovenska podpora še naprej
Slovenski premier Robert Golob je ob obletnici ruske agresije v izjavi zapisal, da »pri svoji podpori Ukrajini kot žrtvi agresije izhajamo iz določb ustanovne listine OZN, ki ne samo poziva k pomoči, ampak zapoveduje pomoč državi članici, ki je žrtev agresivne vojne«. Dodal je, da »nimamo nobene pravice, da bi jih (Ukrajince) silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo«.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je ponovila, da bo Slovenija Ukrajini stala ob strani, dokler bo potrebno. Dodala je, da »moramo narediti vse, da po diplomatskih kanalih skušamo ustaviti napade, uničevanje infrastrukture, pobijanje ljudi in da vzpostavimo pogoje za pogovore, za trajen in pravičen mir v Ukrajini«.
Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je že v četrtek, na predvečer obletnice začetka vojne, organizirala manjše zborovanje v podporo Ukrajini. Med nastopajočimi so bile pianistka iz Zaporožja in violinistki iz okupiranega Donbasa.
Mirovni predlog Pekinga
Morda edina država, ki bi lahko ustavila Putinovo agresijo, je Kitajska, ki kot druga največja gospodarska sila sveta predvsem z nakupom energentov Rusiji zagotavlja sredstva za nadaljevanje vojne. Ob obletnici začetka vojne je zato veliko pozornost zbudil že dolgo pričakovani mirovni predlog kitajskega zunanjega ministrstva. V Pekingu so predstavili dokument v 12 točkah Kitajsko stališče o političnem reševanju ukrajinske krize, ki obe vojskujoči državi poziva k premirju. Mirovna pogajanja naj bi temeljila na spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti vsake države (a ni jasno, ali ukrajinske ali ruske glede štirih priključenih regij), koncu mentalitete hladne vojne in širjenja vojaških blokov, jedrski varnosti in odpravi enostranskih sankcij.
Zahodni komentatorji menijo, da gre za že znana kitajska stališča. Peking, ki sicer ni obsodil ruske agresije, se skuša prikazati kot glavni zagovornik miru v svetu in tudi nasprotuje zahodnim sankcijam ter zahteva zagotovila za nacionalno varnost Rusije.
Dokument je nastal v času, ko ameriški obveščevalci trdijo, da namerava Kitajska začeti dobavljati moderno orožje Rusiji, drone in polprevodnike, ki jih potrebuje ruska vojaška industrija. Najvišji kitajski diplomat Wang Yi pa je ob nedavnem obisku v EU (potem je šel še v Rusijo) zagotovil, da Kitajska tega ne bo storila. V nasprotnem primeru bi se vojna samo še zaostrila.
V Pekingu pa se predvsem bojijo zahodnih sankcij, saj sta EU in ZDA daleč najpomembnejša trgovinska partnerja Kitajske. Vsekakor bo Peking še naprej posredno podpiral Rusijo tudi z nakupi ruske nafte in plina, ki ju Kitajska od Rusije dobi ceneje, kot znaša njuna cena na svetovnem trgu. Lani se je trgovinska menjava med državama povečala za 34 odstotkov.
