Z medicinskega vidika sta pravilna opredelitev prebavne motnje in opredelitev dispepsije enaki. Izraza opisujeta enak niz simptomov, vključno s simptomi, kot so napihnjenost in bolečine v trebuhu ali zgornjem delu trebuha.
Dispepsija naj bi prizadela 15–25 odstotkov prebivalcev, zato zagotovo želite prebrati ta članek v celoti, da vidite, kako lahko preprečite dispepsijo in kaj jo sploh povzroča. Tudi če se vam želodčne težave pojavljajo le občasno, boste vseeno imeli korist od tega prispevka in lahko preberete, kako se lahko v prihodnosti izognete neželenim simptomom. Namreč obstaja nekaj zelo učinkovitih naravnih zdravil za prebavne motnje, ki so brezplačna ali zelo poceni in vsa so zelo enostavna za uporabo.
Kaj je dispepsija?
Dispepsija je skupek pogostih simptomov, kot so spahovanje, bolečina v žlički, občutek polnosti po jedi, hiter občutek sitosti, napihnjenost, bruhanje, neješčnost, napenjanje, slabost, pekoča bolečina (lahko kot občutek zgage) in zatekanje želodčne vsebine v usta. Gre za splošen izraz, ki se uporablja za opis fizičnega nelagodja ali bolečine v zgornjem delu trebuha, ki se najpogosteje čuti med ali takoj po jedi. Nekateri ljudje doživljajo dispepsijo vsak dan ali celo ob vsakem posameznem obroku, drugi pa le občasno.
Dispepsija izhaja iz grških besed dys, slovensko slabo, in pepsio, slovensko prebava, gre torej za občasno ali kronično bolečino v zgornjem delu trebuha in spodnjem delu prsnega koša. Izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika.
Vzroki
Pri nekaterih ljudeh lahko s preiskavami odkrijejo, kaj je vzrok za dispepsijo. V kolikor dispeptične simptome pripišemo organskemu vzroku, govorimo o organski dispepsiji. V kolikor pa s preiskavami ne najdejo organskega vzroka za težave, pa gre v takšnih primerih za funkcionalno dispepsijo.
Torej organska dispepsija je lahko posledica druge organske motnje oziroma bolezni, če pa organska okvara ni ugotovljiva, gre za funkcionalno dispepsijo. Nekateri izmed razlogov funkcionalne dispepsije so motnja v prilagoditvi želodca na hrano, upočasnjeno praznjenje želodca, preobčutljivost na raztegnitev želodca, visceralna preobčutljivost (preobčutljivost drobovja), okužba z bakterijo Helicobacter pylori, GERB ali psihični razlogi.
Dispepsijo pogosto povzročata gastroezofagealna bolezen ali gastritis. Redkeje je lahko tudi prvi simptom peptične bolezni želodca, dvanajstnika ali celo raka želodca.
Dispepsijo lahko povzroči tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so antibiotiki, nesteroidna protivnetna zdravila, salicilati itd.
Dispepsija je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Agresivni dejavniki so želodčna kislina, želodčni encimi, žolčne kisline, nesteroidna protivnetna zdravila, Helicobacter pylori, kajenje in alkohol. Obrambni dejavniki pa so dobra oskrba sluznice s krvjo, prostaglandini (prenašalci vnetnih dogajanj v celici), hitro obnavljanje sluznice in sluz z alkalno oviro in fosfolipidno zaščito.
Kaj povzroča dispepsijo?
Dispepsijo lahko povzročijo naslednji vzroki:
• razjeda želodca,
• razjeda dvanajstnika,
• vnetje sluznice požiralnika (ezofagitis), želodca (gastritis) in dvanajstnika,
• bolezni žolčnika in žolčevodov,
• vnetje trebušne slinavke,
• številna zdravila, ki lahko spremenijo motorično aktivnost prebavne cevi ali povzročijo različne stopnje poškodbe sluznice,
• okužba s Helicobacter pylori,
• intoleranca in alergija na hrano,
• rak prebavil.
Dejavniki tveganja
Prebavne motnje lahko povzročijo:
• prehitro uživanje hrane,
• preobilni obroki,
• pitje alkohola,
• uživanje začinjene, mastne hrane,
• prekomerno uživanje kofeina,
• stres,
• kajenje,
• uživanje hrane z visoko vsebnostjo vlaknin.
Na dispepsijo lahko vplivajo tudi zdravstvena stanja, kot so:
• razjede,
• GERB (gastroezogagalna refluksna bolezen),
• hiatalna kila,
• žolčni kamni,
• ezofagitis,
• nosečnost,
• pankreatitis,
• gastritis,
• IBS (sindrom razdražljivega črevesa ali sindrom iritabilnega kolona),
• gastropareza (stanje, ko se želodec ne izprazni pravilno, pogosto pri diabetikih),
• alergije in intolerance na hrano,
• okužbe želodca,
• zastrupitev s hrano,
• bolezni ščitnice,
• depresija,
• rak želodca (redko),
• zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila , antibiotiki, kontracepcijske tablete itd.
Kako si lahko pomagate sami?
Vsak dan zaužijte pet zmernih obrokov, zadnjega vsaj dve uri pred spanjem.
Poskrbite za pravilno delovanje želodca (med drugim preverite, ali imate dovolj želodčne kisline).
Opustite pitje alkoholnih pijač in kave, pa tudi gaziranih sladkih napitkov.
Prenehajte kaditi.
Izogibajte se umetnim sladilom.
Izogibajte se določenim živilom, ki bi vam utegnila ustvarjati preglavice (tista, ki vsebujejo laktozo ali ste nanje alergični oz. intolerantni, tista, ki so težko prebavljiva itd.)
Ne posegajte prepogosto po zdravilih proti vnetju in bolečini. Izogibajte se predvsem jemanju acetilsalicilne kisline in nesteroidnih antirevmatikov.
Poskrbite za redno telesno dejavnost.
Hrano uživajte počasi, saj se želodec pri hitrem hranjenju ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini vsebine. Prav tako ljudje, ki jedo hitro, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje.
Ingver (ko gre za lajšanje dispepsije, se ingver že tisočletja uporablja kot učinkovito naravno zdravilo).
Izvleček artičoke (izvleček artičoke lahko tudi izboljša težave, ki so nastale zaradi dispepsije).
Sprostite se (znano je, da se prebavne težave poglobijo, ko ste pod stresom, zato nikakor ne zanemarite preizkušenih prijemov za lajšanje stresa, vključno s fizično aktivnostjo, jogo, masažo, meditacijo, dihalnimi vajami, preživljanjem prostega časa v naravi itd.).
Hrano žvečite z zaprtimi usti.
Ne govorite med žvečenjem hrane.
Jejte počasi in hrano dobro prežvečite.
Nikoli ne lezite neposredno po jedi.
Izogibajte se poznim obrokom.
Izogibajte se oblačilom, ki so vam pretesna.
Dvignite vzglavnik.
Zaključek
Dispepsija lahko spremlja še nekatere redkejše bolezni in stanja, kot so ishemija srčne mišice, moteno delovanje nadledvične žleze, ščitnice, nosečnost, Crohnova bolezen, kronična ledvična obolenja, celiakija, sarkoidoza, eozinofilni gastroenteritis, sladkorna bolezen in srčno popuščanje.
Spremljajo jo lahko tudi drugi simptomi, nekateri od njih opozarjajo na možno prisotnost hujše bolezni. Torej bodite pozorni na težave pri požiranju, nepojasnjeno hujšanje, slabokrvnost, ponavljajoče se bruhanje, bruhanje krvi, odvajanje črnega blata, nenadne bolečine v trebuhu, zaporo blata. Takrat nemudoma poiščite pomoč pri zdravniku.
In za konec naj še enkrat ponovim, da je izjemnega pomena pravilno prehranjevanje in izbor čim bolj kakovostnih živil, saj dietni prekrški le poslabšajo že prej prisotno dispepsijo.
