16-letna Etiopijka: 'Da nisem lačna, sem postala prostitutka'

V severni regiji Etiopije že slabi dve leti divja vojna med regijo in državo, letošnje poletje pa jo je prizadela tudi ena izmed najhujših suš v njeni zgodovini. Etiopske oblasti so konec prejšnjega leta prebivalcem regije Tigray začele sistematično blokirati in zaplenjevati denarna nakazila, približno šest milijonov ljudi je ostalo brez dostopa do svojega bančnega računa.

Prebivalci so tako prisiljeni poprijeti za vsako delo, tudi prostitucijo, pričajo poročila humanitarnih organizacij, povečalo se je število samomorov.  Prejšnji mesec je po državi odmevala novica o javnem uslužbencu z ženo in tremi otroci, ki si je zaradi pomanjkanja hrane vzel življenje. 

V začetku leta je lakota grozila 13 milijonom ljudi na Afriškem rogu, do sredine leta že 20 milijonom, do septembra pa 22 milijonom, opozarja Svetovni program za hrano (WFP). "Pred vojno nam pomanjkanje hrane ni nikoli predstavljalo težave, dobro smo živeli. Zdaj pa sem lačna. Moja mama je lačna, moji sorojenci so lačni. Že več mesecev zaman čakamo na pomoč," je povedala 16-letna prebivalka regije. Sorodniki, ki živijo v tujini, jim sicer pošiljajo nekaj denarja, a so regijske oblasti omejile tudi višino nakazil iz tujine, na mejah pa poostrile nadzor nad tihotapci. "Vsi, ki so nam pomagali, so nehali s tihotapljenjem. Prodali smo že vse, kar imamo. Doma nimamo več hrane. Zato sem odšla na ulico in prodala svoje telo. Kako bi drugače sploh preživela?" je še spregovorila o težavnih razmerah.  

Na ulicah glavnega mesta Mekelle lahko najdemo ženske, ki so bile še dve leti nazaj zaposlene, kot tudi take, ki bi v našem delu sveta še obiskovale osnovno šolo.

Ena izmed sogovornic Guardiana je bila tudi 27-letna magistrica projektnega menedžmenta. Če ne bi bilo vojne, bi bila danes študentka doktorskega programa. Da bi sama preživela, se je tudi ona odpravila na ulice. "Oče mi je umrl v rokah, ko pogledam mater, vidim le še kosti in kožo. V skladiščih je dovolj hrane, a preprosto ni dovolj goriva za razdeljevanje pomoči. Po očetovi smrti sem nekaj časa beračila, a v resnici nisem imela izbire, da sem kaj zaslužila, sem morala postati prostitutka." Čeprav 27-letnica na svojem bančnem računu ima denar, do njega nima dostopa.  

Oblasti tihotapcem kradejo nakazila 

60-letnega najemodajalca večstanovanjske stavbe, ki letos ni prejel še niti ene najemnine, pri življenju ohranjajo nakazila njegovih otrok, ki prebivajo v tujini. A kaj, ko si tihotapci od nakazanega denarja prisvojijo od 30 do 50 odstotni delež. "A brez nakazil bi beračil ali pa umrl," pravi 60-letnik. "Skrbi pa me, da je tihotapcev vse manj, saj drugega načina za preživetje nimam," je zaskrbljeno zaključil.  

Tihotapci, ki so stopili pred novinarje, poročajo o nadlegovanjih s strani carinikov in drugih uslužbencev pregona. Tihotapljena nakazila pa državni uslužbenci pospravijo kar v svoj žep, pravi eden izmed tihotapcev. "Ne razumemo, zakaj država svojim ljudem odreka pomoč. Oblasti nam nastavljajo zasede, brez kakršnegakoli vzroka zasežejo nakazilo za umirajoče in ga zatlačijo v svoj žep," je še dodal drugi.

Vladni odlok se nanaša tudi na tihotapljenje. V tem delu določa, da je v regijo nezakonito prenašati več kot 100.000 birrov (približno 1900 evrov) gotovine. Vsak denar, ki se prenese v regijo, pa je treba prijaviti na mejnih postajah. Osebo, ki odlok krši, čaka kazenska ovadba. Vlada lahko na podlagi odločitve posebnega odbora denar zaseže. 

Odposlanci EU in ZDA so etiopsko vlado prejšnji teden pozvali, naj denarni promet znova sprosti ter naj za učinkovito delo humanitarnih organizacij odpravi omejitve točenja goriva. Po navedbah WFP v naslednjih šestih mesecih v državah Afriškega roga potrebujejo 418 milijonov ameriških dolarjev za pomoč najbolj potrebnim.